Politične stranke

SD

Ljubljana, 28. 03. 2022 14.32 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Socialni demokrati so nastali na združitvenem kongresu levih, socialdemokratskih in socialističnih strank 29. maja 1993. SD je socialnodemokratska levosredinska stranka. Predsednica Socialnih demokratov je Tanja Fajon. Ob prevzemu funkcije je dejala, da pričakuje več sodelovanja in povezovanja na levi sredini političnega prostora.

"Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi," pravijo v stranki. 

Naravnega zaveznika Fajonova vidi v Gibanju Svoboda. Dejala je, da jih družijo "iste vrednote in ista želja, da zamenjamo vlado, naredimo nov začetek in ljudem vrnemo normalnost".  Ustavno sodišče je pred kratkim zavrnilo pobudo aktivista za oceno protiustavnosti delovanja SD.  

Predsednica stranke Tanja Fajon je za naš portal spregovorila v obsežnem predvolilnem intervjuju.

Odgovarjala pa je tudi na 10 hitrih vprašanj, s katerimi poskušamo odstreti pogled politikov na nekatera ključna politična in družbena področja. 

Konvencija SD
Konvencija SD FOTO: Damjan Žibert

V volilnem programu z naslovom Drugače so v 10 točkah strnili "načrt velikih sprememb" za soočenje z zdravstvenimi, gospodarskimi, socialnimi, podnebnimi, okoljskimi, tehnološkimi, političnimi in varnostnimi tveganji. Ključni prioriteti sta kakovostno javno zdravstvo in dvig dodane vrednosti. 

V SD si želijo države, ki bo mednarodno prepoznana zaradi znanja, sposobnosti, spoštljive komunikacije in olike njenih voditeljic in voditeljev, gospodarsko uspešna v središču stabilne in varne Evrope in bo odraz tega, kar ljudje v njej premorejo: znanje, delavnost, sposobnost, vztrajnost in solidarnost. 

Napovedujejo 700 milijonov evrov dodatnih spodbud za dvig produktivnosti, inovativnosti, ozeljevanje in internacionalizacijo podjetij. Zavzemajo se za vlaganja v digitalna omrežja, v digitalizacijo in robotizacijo ter digitalne kompetence ljudi, pa tudi udeležbo delavcev pri dobičku in razvoj ekonomske demokracije. 

V programu med drugim najdemo krajši delovnik, daljši počitek in višje plače. Želijo minimalno plačo vsaj 800 evrov neto ter postopno uvajanje 32-urnega delovnega tedna. Minimalna pokojnina bi znašala 700 evrov, vsem pokojninam pod pragom revščine bi dodali varstveni dodatek. 

Obljubljajo izgradnjo 10.000 novih javnih najemnih stanovanj, 5000 novih študentskih postelj do 2030 ter 2000 dodatnij postelj v domovih za starejše do leta 2030. 

Izpostavljajo zavezanost vladavini prava in ponovno umeščenost Slovenije v jedro Evrope, ocenjujejo, da bo treba sanirati škodo, ki je bila storjena mednarodnemu ugledu države ter okrepiti slovensko diplomacijo za uveljavljanje slovenskih interesov v mednarodnem prostoru. 

Njihov program najdete tukaj

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.