SD za pogovore o možnostih uvedbe 32-urnega delovnega tedna

"Potrebujemo dogovor o prihodnosti dela," je uvodoma poudarila predsednica SD Tanja Fajon, ki je prenovo socialno-ekonomskih razmerij označila za ključen del novega socialnega sporazuma za razvojno desetletje. "Socialni demokrati smo prepričani, da mora pošteno delo biti pošteno plačano. V našem programu imamo jasno zapisan cilj – minimalna plača mora znašati vsaj 800 evrov neto. Ampak istočasno je treba zagotoviti dvig tudi osnovne plače drugih, saj je ob dvigih minimalne plače potrebna tudi ustrezna korekcija plačnih razmerij," je dejala. 

Kot drugi izziv je navedla prekarnost, nestabilnih in kratkočasnih oblik dela brez ustrezne socialne in materialne varnosti delavk in delavcev. "Tukaj si želimo dogovora s socialnimi partnerji o uvedbi t. i. enotne pogodbe o zaposlitvi, ki bi odpravila segmentiranost na trgu dela. Naše izhodišče pri tem je, da prekarnosti ne smemo reševati na račun zniževanja socialnih pravic, ampak z upoštevanjem načela, da se mora fleksibilnost plačati, ne pa splačati." 

Navedla je tudi druge izzive, kot so ureditev dela na daljavo in pravico do odklopa, kjer je spomnila na Portugalskem sprejeti zakon, po katerem delodajalci izven delovnih ur ne smejo kontaktirati in diktirati delovne obveznosti zaposlenim. 

"Socialni demokrati želimo začetek pogovora s socialnimi partnerji o postopnem skrajšanju delovnega časa na 32 ur tedensko po zgledu pilotnih pilotov iz tujine in tudi primerov dobre prakse v Sloveniji," je dejala in dodala, da se zaveda, da gre za 10-letni projekt, ki potrebuje številne prilagoditve. A vendar, tuje izkušnje kažejo, da so s skrajšanjem delovnega časa povečali produktivnost, povečali dodano vrednost na zaposlenega, zaposlenim pa zagotovili več prostega časa za družino, rekreacijo, hobije in kakovostno življenje. To je postavila kot izhodišče strokovnega posveta: kako povečati plače, še posebej minimalne, na raven dostojnega preživetja, pri tem pa poskrbeti tudi za preostala plačna razmerja, kako odpraviti prekarnost in na novo urediti delavske pravice, primerne razmeram 21. stoletja? 

Predsednica strokovnega sveta SD za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mojca Kleva Kekuš je povedala, da se je strokovni svet več kot pol leta ukvarjal s pripravo programskih rešitev, pri tem pa kot izhodišče uporabili analizo stanja, študije in primere dobrih praks. Prepričana je, da program SD "temelji na primerih dobrih praks progresivnih vlad po Evropi in svetu. Zaslužimo si trg dela, ki bo primeren času 21. stoletja. Želimo si biti na vrhu lestvic, ki merijo srečo, zadovoljstvo z delom, kakovost življenja in dostojanstvo starejših". Ponovno je izpostavila, da je cilj dvig minimalne plače na vsaj 800 evrov neto, hkrati pa to ne sme biti tudi maksimalna plača. 

Raziskovalka delovnih razmerij in javnih politik Jana Javornik se je vprašala, ali je čas pravi za 32-urni delovnik. Pri tem odgovarja, da čas nikoli ni pravi, ker je cena udobja prevelika. "Relativno tradicionalno slovensko družbo je potrebno spomniti, da je 40-urni delovnik rezultat dogovora. Gibanje za petdnevni delovni teden je trajalo 50 let. Zato mislim, da je skrajni čas, da se začnemo pogovarjati o 32-urnem delovniku," je prepričana. 

Nastja Cindy Zupančič, psihologinja in avtorica longitudinalne raziskava o učinkih 6-urnega delovnika na zaposlene, je poudarila, da mnoge raziskave ugotavljajo, da je prilagodljiv delovnik velik faktor za povečevanje zadovoljstva in uspešnosti zaposlenih. Njena raziskava je pri tem ugotovila, da skrajševanje delovnega časa povečuje zadovoljstvo z delom in zmanjšuje konflikt med delom in družino. 

"Takoj je potrebno omogočiti podjetjem, ki si to lahko privoščijo, da skrajšajo delovni čas," pa je bil prepričan Matej Feguš iz podjetja Donar, ki je pionirsko že uvedlo skrajšani delovni čas. Meni namreč, da ni nobene ovire, da se vsaj temu delo gospodarstva, ki si želi mlade kadre, ki želijo več časa, to omogoči takoj. "Na šest urni delovnik smo šli, ker smo podjetje dobre prakse krožne ekonomije in ‘zero waste’," je pojasnil. Sam skrajšan delovnik vidi kot prispevek za boljšo družbo. "Pri nas je bil razmislek, kako naj z zmanjšanim obsegom dela obdržimo vse ob enakih plačah. Enostavni izračun je, da je pri šest urnem delovniku manjša iztrošenost zaposlenih po 40 letih dela, in ljudje so tako dlje aktivni in tudi ne na bremenu zdravstvene blagajne." Prepričan je, da skrajševanje delovnega časa prinaša družbi kot celoti velike prihranke, zato vidi robotizacijo in digitalizacijo kot priložnost, da to izkoristimo. Opozarja pa, da je treba pri tem upoštevati tudi enakost med spoloma, saj ženske po raziskavah opravljajo 6 ur več kot moški. 

Tudi Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam je prepričan, da je čas, da se o skrajševanju delovnega časa začnemo pogovarjati, kar je tudi eden od ciljev njihove sindikalne konfederacije. "Problem pa je, da v Sloveniji marsikje že 40-urni delovnik ni spoštovan. 28 % zaposlenih poroča o tem, da delajo več kot 40 ur na teden. To pa ne sme preprečevati pogovorov o skrajšanju delovnega časa. Pogoji za to pa so od panoge do panoge različni." Tudi sicer ocenjuje, da je nujen pogovor in dogovor o prihodnosti dela, ker se soočamo z veliko izzivi: "Izzivov za prihodnost dela je veliko, povezani pa so z izobrazbo in veščinami za poklice prihodnosti. Z razvojem, avtomatizacijo in robotizacijo se bodo začela odpirati tudi vprašanja socialne varnosti, ki sedaj niso v prvem planu." Je pa skeptičen do enotne pogodbe o zaposlitvi, ker v tem vidi tveganje za zmanjšanje socialne varnosti, zato poziva k dobrem premisleku v socialnem dialogu. Minimalna plača mora biti po njegovem prepričanju osnova, plačna lestvica pa mora biti grajena navzgor. 

Fajonova je pri tem spomnila, da so prav včeraj v Evropskem parlamentu izglasovali direktivo o minimalnih plačah. 

Matija Dermota iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je skeptičen do enotne pogodbe o zaposlitvi, vsaj če bi bil predlog enak kot pred leti, saj zavračajo ukrepe, ki bi samo navidezno zmanjševala prekarizacije: "Pravica do pravne varnosti se ne more dobivati na podlagi delovne dobe, zato je potrebna širša debata o konceptu takšne pogodbe." Pri skrajšanju delovnega časa poudarja, da je treba obravnavati tudi platformno delo in delo na daljavo, da skrajšanje ne bi bilo zgolj navidezno. Izkušnja po njegovih besedah kaže, da od doma delamo več, ob kombiniranju dela na daljavo in skrajšanje delovnega časa je pomembna pravica do odklopa. Prepričan je, da je "čas za pogovor o skrajšanem delovnem času pravi, morda pa že zamujamo, saj se izkazujejo številni pozitivni učinki tega". Digitalizacija in avtomatizacija nam omogočata, da se več naredi v krajšem času, zato je treba upoštevati ob družbenem proizvodu tudi kakovost življenja. 

Nekdanja državna sekretarka, danes pa sindikalistka Martina Vuk pravi, da "nas izkušnje učijo, da so dolgoročno uspešni lahko samo dogovorjeni ukrepi, ki imajo družbeni konsenz, ker imaš tudi legitimnost za njihovo uvajanje." Dostojno delo zanjo mora biti varno, varovati mora zdravje zaposlenega, zagotavlja motivacijo, da razvija svoj poklic in da ne dela le za preživetje. Potreben je premik merjenja uspešnosti družbe od BDP h kakovosti življenja, zmanjšanju neenakosti, v dvig dohodkov za vse, v večjo egalitarnost družbe in zagotavljanje zdravja. 

"Tudi Slovenija bi potrebovala slovenski steber socialnih pravic, kjer bi se vsi akterji dogovorili, kaj bomo skupaj naredili v novi podobi socialne Slovenije. Potrebujemo tak socialni sporazum," pa je prepričan nekdanji predsednik ZSSS Dušan Semolič. Pri tem poudarja, da vprašanje varnosti in zdravja pri delu ne sme biti zadnja tema – to mora biti prioriteta in temu vse prilagoditi. "Slovenija je leta 1992 ratificirala konvencijo o varnosti pri delu, toda to nič ne pomaga, če nimaš možnosti tega uresničiti. V EU vsako leto umre 100.000 delavk in delavcev zaradi raka na delovnih mestih, to je okoli 12 % vseh, ki umrejo zaradi raka. Pri nas poklicnih boleznih ni mogoče uveljavljati, ker manjkajo pravne podlage, ki bi to omogočile." Debato o minimalni plači vidi kot iskanje odgovora na vprašanje, v kakšni družbi želimo živeti. 

Fajonova je strokovni posvet zaključila z besedami, da si v SD želijo doseči nov desetletni socialni sporazum, v katerem se bodo s sindikati, gospodarstvom, civilno družbo, mladimi, ženskami in starejšimi dogovorili o prihodnosti dela. "V ta paket dogovorov ponuja SD postopno skrajševanje delovnega tedna na 32 ur, da spodbudimo rast produktivnosti, ljudem pa omogočimo več prostega časa za družino, zdrav način življenja in hobije. To je naš predlog za premik k višji kakovosti življenja."