Koalicijski SLS načeloma podpira predlog pokojninske reforme, a je ministru za delo, družino in socialne zadeve Andreju Vizjaku posredoval nekaj priporočil. Ker gre le za izhodišča, sta vodja poslancev SLS Mihael Prevc in poslanec SLS Jakob Presečnik izpostavila tri bistvene predloge.
V SLS se zavzemajo, da bi s pokojninsko reformo vsem staršem oz. materam, ki so doma skrbele za mlajše otroke, omogočili dokup let pod ugodnejšimi pogoji in omogočili znižanje najvišje starosti upokojevanja ob izpolnitvi drugih pogojev. To bi, tako predlagajo, veljalo tudi za več otrok, ne le za prva dva oz. tri. "Matere z več otroki zagotovo ne bodo zrušile pokojninske blagajne, saj jih je žal sorazmerno malo," je povedal Presečnik.
V SLS se zavzemajo tudi, da bi se obdobje obveznega služenja vojaškega roka štelo v pokojninsko dobo. Prav tako želijo ustrezno ureditev pravic za brezposelne in delavce tik pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev po stari zakonodaji.
Poslanci SD opozarjajo na pasti pripravljenih reform
Na pasti pripravljenih reform pa so opozorili v opozicijskem SD. Pri predlogu pokojninske reforme se bojijo, da gre "vse skupaj v smer individualnih pokojninskih računov". "Sklepati je, da je dejanski cilj ne le omogočiti vpogled v znesek zbranih sredstev na računu, ampak dejansko uvesti individualne račune," je dejal vodja poslanske skupine SD Janko Veber.
Pri predlogu reforme pogrešajo izračune. "Če pokojninska reforma ne zagotovi, da pokojnine ne bodo padale, potem bo uzakonjeno zmanjšanje pokojnin," je dejal. Medtem je poslanka SD Andreja Črnak Meglič prepričana, da predlagane pokojninske spremembe pomenijo drastične posege v pravice žensk, saj se jim bo zahtevana delovna doba za upokojitev zelo hitro podaljšala z 38 na 40 let. Še posebej kritična pa je bila do predlagane izločitve pravic, ki so urejene v 232. členu veljavnega pokojninskega zakona in v katere je posegel že varčevalni zakon, iz pokojninskega zakona.
Pokojnine in torej tudi pravice iz omenjenega člena, ki se med drugim nanašajo na nekdanje borce NOB in internirance, se namreč usklajujejo z rastjo plač, socialni prejemki pa z rastjo življenjskih potrebščin, je opozorila.
Reforme manjšajo varnost zaposlenih?
SD ima tudi pripombe na reformo trga dela in zakona o urejanju trga dela. Predlagani zakon o urejanju trga dela gre po Vebrovih besedah v smer večje prožnosti, a tudi bistveno manjše varnosti za zaposlene. "Gre za prisilno začasno in občasno delo, saj te v primeru, če te prisilne pogodbe ne boš podpisal, čaka izbris iz evidence brezposelnih," je pojasnil.
Zniževanje pravic in skrajševanje obdobja za prejemanje nadomestila ne bosta zvišala števila zaposlenih, je dejala Črnak Megličeva. "Pač pa je rešitev v pogumnejši gospodarski politiki, ki bo gospodarstvo spodbujala k ustvarjanju novih delovnih mest," je menila.
Bodo z novelo v drugo uspeli?
Poslanci SD in Pozitivne Slovenije (PS) so v državni zbor vložili predlog spremembe zakona o usklajevanju javnih financ, s katerim želijo razveljavili spremembe, ki jih je omenjeni zakon uveljavil na področju pokojninskega sistema s svojim 143. členom.
Predlagana sprememba zakona, ki naj bi stopila v veljavo s 1. januarjem 2013, "odpravlja nedopusten poseg" v pravice nekaterih skupin upokojencev, je poudarila poslanka SD Majda Potrata. Poleg tega bi tudi pravici do letnega dodatka za upokojence, ki jo je varčevalni zakon omejil, vrnili vsebino, ki jo je imela pred uveljavitvijo zakona.
SD in PS sta predlog novele s takšno vsebino vložili že julija, a je državni zbor na seji 18. julija ni podprl.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.