'V primeru Šentvid gre za šlamparijo'

Družbi SCT in Primorje sta danes vložili ovadbe zoper štiri člane uprave Darsa in predsednika nadzornega sveta Darsa zaradi zlorabe položaja in sedem milijonov evrov "težko" odškodninsko tožbo zoper Dars zaradi predora Markovec.

Kot sta na današnji novinarski konferenci SCT v Ljubljani povedala pravna zastopnika SCT Boštjan Penko in Aleksij Mužina, so se za ovadbo zaradi zlorabe položaja ali pravic zoper večine članov uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) in predsednika nadzornega sveta družbe Francija Slaka odločili zaradi predora Markovec.

Kot je povedal Penko, so uprava Darsa in predsednik nadzornikov družbe vztrajali pri izbiri italijanskega Vidonija za izvajalca del pri izgradnji predora Markovec kljub temu, da sta strokovni komisiji ugotovili, da je ta pripravil nepravilno ponudbo. Zato v SCT in Primorju menijo, da so del uprave in prvi nadzornik družbe naklepno zlorabili položaj oz. pravice, da bi Vidoniju ustvarili 87 milijonov evrov dobička.

Zaradi izgube posla pri predoru Markovec zato SCT in Primorje s tožbo od Darsa zahtevata sedem milijonov evrov, je dejal Mužina.

SCT toži prometnega ministra

SCT pa v zasebni tožbi toži ministra za promet Žerjava, ker naj bi ta "v medijih z neresničnimi izjavami blatil SCT". Pri tem je Penko med drugim omenil ministrove besede, ko je govoril o "šlampariji SCT pri izvedbi del v šentviškem predoru".

Na to se je odzval tudi izvršni direktor za pravno področje SCT Stanko Štrajn, ki je dejal, da v družbi "ne pristajajo na takšne izjave, saj SCT dela ni opravil šlampasto", ministrove besede pa družbi povzročajo škodo, saj ji krnijo ugled.

Štrajn je ob tem dejal, da je SCT dela v šentviškem predoru opravil dobro, "zanimivo pa se mu zdi, da je Dars zahteval protipožarno zaščito v predoru šele potem, ko se je pojavil ponudnik teh storitev, britanska družba Ceramicoat".

Na vprašanje, če je SCT s strani prometnega ministrstva, Darsa ali britanskega veleposlaništva občutil kakršenkoli pritisk za izbiro Ceramicoata, je Štrajn dejal, da ne.

Na vprašanje, če je SCT poiskal še kakšnega drugega izvajalca del za nameščanje protipožarne zaščite, pa je odgovoril, da "je Ceramicoat edini v Evropi, ki to izvaja, družbo pa so izbrali na podlagi njenih dosedanjih referenc".

'Tožilo se nas bo zato, ker se brigamo za svoj denar'

Minister Žerjav je vse tožbe označil za neracionalne poteze. "Gre za neko vrsto ustrahovanj s pozicije moči. Ustrahovanje vseh nas, ki smo tukaj vpleteni, posredno tudi države,“ je povedal Žerjav. "Gre za poteze, ki ne vodijo k reševanju problemov, temveč se bo še bolj zapletlo. Ne razumem, da se bo nas, torej mene, Dars, nadzorni svet Darsa, posredno državo, državljanke in državljane, kot največjega kupca tega izvajalca, tožilo zato, ker preprosto nismo zadovoljni z opravljenim delom v predoru Šentvid. Tega v poslovnem svetu ne poznam. Ne poznam, da bi izvajalec ali dobavitelj tožil svojega največjega kupca zato, ker ta preprosto ni zadovoljen z opravljenim delom,“ je kritično dejal minister.

Žerjav je tudi dejal, da imajo vsi legitimno pravico, da izrazijo svoje nazadovoljstvo. "Marsikaj so v SCT tudi naredili dobro, toda v primeru Šentvid temu ni bilo tako," je odločen Žerjav. "Tožilo se nas bo zato, ker se brigamo za svoj denar. Sprašujem pa se, kaj bi se moralo zgoditi, da bi ta izvajalec priznal svojo krivdo ali odgovornost brez ugovorov ali pa pritiskov," je povedal prometni minister.

Žerjav je pozval, naj se vpleteni, v tem primeru Dars in SCT kot izvajalec, vsedejo in začnejo reševati problematiko.

O tožbi zoper njega je povedal, da je prepričan, da je prav, da so začeli naglas govoriti o dogajanjih pri izgradnji avtocestnega križa. "Stojim za tistim, kar sem rekel. V tem primeru gre za šlamparijo, za slabo izvedena dela pri polaganju ometa. Pošteno bi bilo do vseh nas, državljank in državljanov, da bi izvajalec to tudi priznal in bi sanacijo čim prej realiziral. S podizvajalcem pa naj izvajalec nato rešuje njuno medsebojno relacijo," je komentiral minister.

'Črna lista je politični ukrep'

Mužina se je dotaknil tudi sklepa vlade, s katerim je ta po njegovem mnenju SCT in Primorje uvrstila na t.i. črno listo glede sodelovanja na javnih razpisih. Kot je dejal, zakonodaja o javnih naročilih ne omogoča uvrstitve podjetij na t.i. črno listo, zato je tak ukrep "lahko le zastraševanje" in je politični ukrep, ki nima podlage.

Štrajn pa je ocenil, da je ukrep vlade "vnaprejšnje izločanje edinih slovenskih družb, ki sta sposobni prevzeti velika javna naročila na področju gradbeništva v konkurenci s tujimi podjetji".