Evropski poslanci so z veliko večino podprli dogovor o schengenski reformi. Nova pravila upravljanja schengenskega območja naj bi po njihovem mnenju bolje zaščitila prosto gibanje znotraj notranjih meja. Članice bodo tako lahko od konca prihodnjega leta v primeru neobvladljivih migracijskih pritiskov na zunanje meje Evropske unije začasno "zaprle" svoje meje.
Reforme so posledica arabske pomladi. Spomladi 2011 so namreč na meje Unije pritisnili priseljenci in begunci iz južne soseščine, kar je poleg kaosa na zunanjih mejah Unije povzročilo tudi diplomatski spor med Rimom in Parizom. Slednji je Italiji očital, da ni preprečila množičnega prehajanja priseljencev v Francijo, in terjal spremembe schengenskih pravil.
Že doslej so lahko članice v izjemnih primerih resne grožnje javnemu redu ali varnosti enostransko uvedle nadzor na notranjih mejah, načeloma za največ mesec. V praksi so to storile redko, na primer ob velikih mednarodnih konferencah ali pomembnih nogometnih tekmah. Prav tako enostransko so lahko že doslej za največ 10 dni uvedle začasen nadzor v primeru nepričakovane grožnje, na primer v primeru terorističnega napada.
Po novem bo mogoče nadzor uvesti – za obdobje šestih mesecev in z možnostjo podaljšanja do dveh let – tudi ob resnih problemih pri upravljanju zunanjih mej, ko teh ne bo mogoče ustrezno zaščititi pred valom nezakonitih priseljencev in bo posledično ogrožena varnost vseh držav. Za problematično na primer velja predvsem grško-turška meja. V tem primeru sicer uvedba nadzora ne bo smela biti enostranska, ampak jo bo morala predlagati komisija, nato pa bodo o njej odločile članice s kvalificirano večino.
Spremenjena pravila sicer izpostavljajo, da mora vsaka vnovična uvedba nadzora na notranjih mejah ostati izjema in zadnja možnost v natančno določenem obsegu in časovnem obdobju ter da mora temeljiti na jasno določenih objektivnih merilih in oceni nujnosti. A vendarle nekateri, med drugim skupina Zelenih, z reformo niso zadovoljni, saj končna odločitev o uvedbi mejnega nadzora ostaja v rokah posameznih držav članic.
Nadzor nad nezakonitim nadzorom
Poslance sicer precej bolj veseli drugi del reforme, ki krepi vlogo komisije pri ocenjevanju spoštovanja schengenskih pravil in med drugim uvaja ekipe strokovnjakov, ki bodo izvajale nenapovedane inšpekcije na notranjih mejah ter tako zagotavljale spoštovanje načela prostega gibanja. Doslej so države članice preverjale druga drugo, komisija pa je imela le vlogo opazovalke.
Glavna novost je, da bodo lahko skupine šestih strokovnjakov iz članic in institucij Evropske unije izvajale nenapovedane inšpekcije na notranjih mejah ter tako preverjale, da ne prihaja do kakršnih koli poskusov nezakonitih nadzorov. Članice bodo opozorilo o inšpekciji dobile le 24 ur vnaprej.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.