'Scenarija, da se položaj ustavi, kjer je, ali da bi izbruhnila širša vojna, lahko izključimo'

V primeru Rusije in Ukrajine se po besedah profesorja obramboslovja na fakulteti za družbene vede Iztoka Prezlja izkazuje, da se v svetu po dogajanju na Krimu znova "igramo staro geopolitično igro, v kateri je zelo pomembno, koliko ozemlja ima kdo pod nadzorom". V tej igri je po njegovi oceni Vladimir Putin potegnil pomembno mikro potezo na makro šahovnici v trenutku, ko je ocenil, da je za to najboljši čas: "Ima prošnji političnih vodstev obeh republik, politični pritisk doma in neugoden gospodarsko-političen položaj zunaj z razlago, da so ZDA in Nato sovražne sile," pravi.

Za prihodnje dogajanje je po njegovi oceni možnih več scenarijev. "Dva najbolj skrajna, ki ju lahko takoj izključimo, sta, da se položaj ustavi, kjer je, in se ne spreminja. Drugi je, da bi izbruhnila širša vojna po vzoru prve ali druge svetovne vojne."

Bolj verjetni so zato po njegovem mnenju vmesni scenariji. Zelo verjeten se mu zdi scenarij, po katerem bo prišlo do zamrznitve konflikta po vzoru Gruzije, kjer se sicer vrstijo lokalne napetosti in prihaja do občasnih spopadov, a si nobena od strani ne upa vojaško napasti, "po določenem času pa se bo nato ena od strani odločila, ali gre v poslabševanje razmer ali v umirjanje".

"Nasploh je vse odprto. Obljublja se odmrzovanje in zamrzovanje konflikta z veliko škode lokalnim skupnostim in preračunavanjem velikih sil v ozadju," pravi.

Sam verjame, da bo želela Rusija obe republiki pripojiti k svojemu ozemlju, za to pa je v obe pripravljena poslati tudi vojsko. V primeru, da bi se ji želela vojaško zoperstaviti, Ukrajina po njegovi oceni nima prav nobenih možnosti. "Eno je trenutna bitka s separatističnimi uporniki, ki imajo podporo Rusije, drugo pa je vojaški spopad z rusko vojsko," ugotavlja. "Realen scenarij zato je, da bo po priznanju obeh republik prej ali slej prišlo tudi do njihove pripojitve po vzoru Krima," dodaja.

Na vprašanje, kakšno pomoč si lahko od zahodnih partnerjev obeta Ukrajina, profesor obramboslovja odgovarja, da je možnih pomoči več. Najnižja oblika podpore sta sočustvovanje in izrek načelne podpore, naslednji korak sta materialna pomoč in druga pomoč, za kar se je na primer odločila Slovenija, naslednje oblike pomoči pa so pomoči z oborožitvijo, napotitvami posameznih vojaških enot in politično-obrambne zaveze, kot najvišja oblika pomoči oziroma zavezništva. Pri slednjih gre za medsebojne sporazume, da se bosta državi v primeru napada na eno od njiju branili skupaj.

Možnost, da se v morebitni vojaški konflikt v Ukrajini vojaško vmešajo druge države, Prezelj ocenjuje kot "dogodek majhne verjetnosti, ki bi povzročil veliko škodo". Ne izključuje pa tega, da bi se ukrajinskim enotam v primeru spopada z Rusi priključili tuji borci podporniki, kar poznamo že iz nekaterih dosedanjih vojn.

Prebilič: Nujen je odločen in enoten odziv mednarodne skupnosti

S priznanjem samooklicanih ukrajinskih republik Lugansk in Doneck je Rusija na široko odprla vrata njuni priključitvi ruskemu ozemlju, se strinja tudi izredni profesor na katedri za obramboslovje fakultete za družbene vede Vladimir Prebilič. Ali bo priznanje povzročilo vojaški spopad z Ukrajino, je po njegovem odvisno od ravnanja obeh strani, pri čemer ne verjame, da bi se spopad lahko razširil na druge države.

Po njegovih besedah je glede Ukrajine možnih več scenarijev. Eden od njih je, da bo Rusija v obe samooklicani republiki, ki jih obvladujejo proruski uporniki, dejansko poslala vojsko, kar je že odobril Putin. V tem primeru bi se moral ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odločati med dvema možnostma. Prva je, da bi pristal, da so ruske sile prestopile ukrajinsko mejo, "a v tem primeru bo moral potiho pristati še na marsikaj". Druga možnost je, da bo prihod ruske vojske razglasil kot napad na suvereno državo, s čimer bo spopad med Ukrajino in Rusijo neizbežen.

Težava, ki jo pri tem ima Ukrajina, je po besedah Prebiliča že zdaj ta, da država ne nadzira omenjenih dveh pokrajin in oblast že zdaj izvajajo uporniki: "Tako se bo morala najprej spopasti z uporniki, nato še z rusko vojsko, kar bi bil zanjo velik izziv." V tem primeru Prebilič ne pričakuje, da bi se konflikt lahko razširil na druge države. "Se pa vseeno ne smemo slepiti, da bi šla stvar mimo nas. Če ne drugega, bi to pomenilo težave pri oskrbi z energenti," pravi.

Ena od možnosti je po besedah Prebiliča tudi, da v Ukrajini pride do tako imenovane posredne vojne. To pomeni, da Rusija na sporna ozemlja ne bi poslala svoje vojske, ampak ruske plačance skupine Wagner, ki bi nato skupaj z uporniki vzpostavili vojsko znotraj obeh republik. "V tem primeru Rusija formalno ne bi vodila vojne proti Ukrajini, bi jo pa izdatno podpirala", dodaja.

Zadnje dogajanje v Ukrajini izrednega profesorja sicer napeljuje na misel, da bi se v regijah Lugansk in Doneck lahko ponovil scenarij s Krimom leta 2014, "ko bi se na nek način potihoma začelo spreminjati mejo z Ukrajino", kar sam obsoja. "Po mednarodnem pravu mej namreč ni dovoljeno spreminjati samo z ene strani, posebej če se druga stran s tem ne strinja," pravi.

Zato je po njegovem prepričanju nujen odločen in enoten odziv mednarodne skupnosti, pri čemer ima Prebilič v mislih predvsem gospodarske sankcije. "V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi, da se bomo nekega dne zbudili v nekem novem svetu, v katerem bo Ukrajina za toliko in toliko manjša. Ne pozabimo tudi, da imamo v Evropi in po svetu kar nekaj pokrajin in obmejnih območij, kjer bi stvari lahko začeli reševati po vzoru Rusije v Ukrajini," je opozoril.

A hkrati Prebilič na nek način dvomi, da je mednarodna skupnost sploh sposobna omenjenega odločnega odziva: "Zdi se, da trenutno na kaj takega ni pripravljena in da nima mehanizma, s katerimi bi Moskvi poslali jasen signal, da je nekje nekaj meja, ki je ne sme prestopiti." Rusija se tega zaveda in to spretno tudi izkorišča, je dodal.

Prav tako ne pričakuje, da bi se katera od evropskih držav v primeru spopada med Ukrajino in Rusijo odločila, da bo na pomoč v Ukrajino napotila vojsko. "Evropske države se lahko le odločijo, da bodo Ukrajini pomagale krepiti obrambne zmogljivosti. A tudi pri tem niso soglasne," ugotavlja.