Saga s postavitvijo protipoplavne zaščite v Savinjski doline se vleče že več desetletij. Civilno iniciativo 'Ne vodnim zadrževalnikom' tokrat skrbi vpliv izgradnje suhih zadrževalnikov na območju Savinjske doline na mikroklimo, podtalnico, škodo na infrastrukturi, morebitno znižanje vrednosti nepremičnin, pa vpliv na biotsko pestrost območja, vpliv na turizem in na gospodarstvo ... "Kmete bodo z odškodninami prisilili, da se za vedno odrečejo več kot 500 ha prvokategornih kmetijskih zemljišč, ki ne le da predstavljajo za njih vir preživetja, pač pa so več kot stoletje in pol ponos in zaščitni znak Savinjske doline. Več kot 112 kmetijam bo tako zmanjšan obseg zemlje za obdelovanje do te mere, da je ogrožen njihov obstoj, za vedno pa bo izgubljena nujno potrebna zemlja za samooskrbo," ocenjujejo.

Pobuda za državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini predvideva dve možni različici. Suhe zadrževalnike bi tako postavili v Levcu, Dobriši vasi, Rojah, Šempetru, Dobrteši vasi, Latkovi vasi in Letušu ter suhe zadrževalnike ob Bolski v Kaplji vasi in Trnavi. Različici se razlikujeta v tem, da ima varianta 2 predviden dvojni zadrževalnik med Letušem in Malimi Braslovčami ter ureditve na vplivnem območju Bolske. Poleg tega je pri varianti 2 na Bolski predviden samo en suhi zadrževalnik, medtem ko je pri varianti 1 na Bolski predviden tudi suhi zadrževalnik Kaplja vas.

Takšni rešitvi nasprotujejo tudi na ministrstvu za kmetijstvo, kjer menijo, da predlog premalo upošteva stanje kmetijstva in kmetijskih zemljišč ter potreb vode za namakanje kmetijskih zemljišč: "Zato na ministrstvu vztrajamo, da se tovrstne prostorske ureditve v največji možni meri umeščajo na druge namenske rabe prostora, zagotovo pa ne na najboljša kmetijska zemljišča in na kmetijska zemljišča, ki so opremljena z namakalnimi sistemi, protitočnimi mrežami, trajnimi nasadi ..."
Poplavna ogroženost območja se bo le še večala
"Izvorni problem poplavne varnosti v Sloveniji je, da v okviru načrtovanja rab prostora v preteklosti nismo v dovolj veliki meri upoštevali prisotnosti poplav v prostoru. Zdaj pa imamo zatečeno stanje, ko smo prisiljeni v izvedbo tehničnih protipoplavnih ukrepov, da so ti ukrepi sploh učinkoviti," pojasnjuje izr. prof. dr. Simon Rusjan s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Savinjska dolina je tako klasičen primer, kjer imamo zatečeno stanje poplavne nevarnosti oziroma ogroženosti, ki je posledica umestitve številnih dejavnosti v poplavno območje. Nakazuje se, da bodo ekstremni vremenski dogodki zaradi podnebnih sprememb vedno pogostejši. Na območju Savinjske doline pa imamo kar nekaj območij pomembnega vpliva poplav, kot so Žalec, Celje, Laško. V prihodnosti obstaja zelo velika verjetnost, da bodo ta območja še bolj pogosto izpostavljena poplavnim dogodkom.

Vpliv poplavne zaščite in vpliv na kmetijstvo je seveda velik problem, saj so najboljša kmetijska zemljišča na območjih, ki so bila v preteklosti sestavni del naravnih poplavnih površin, in takšen je tudi primer Savinjske doline, meni dr. Rusjan: "Seveda gre za zelo velik problem. Zato, če se le da, poskušamo suhe zadrževalnike umakniti z območij, kjer bi potencialno lahko nastala poplavna škoda. Savinjska dolina pa je ravno takšen primer, kjer imamo številne dejavnosti skoncentrirane na poplavnih območjih in smo zelo omejeni, kje lahko vodi povrnemo prostor, da bi jo zadržali do te mere, da obvladujemo poplavno nevarnost na območjih dolvodno, ki so najbolj problematična – to so pa urbane površine."
Kaj so suhi in kaj mokri zadrževalniki?
V obeh primerih gre za hidrotehnične ureditve, znotraj katerih nadzorovano zadržujemo vodo.
Mokri zadrževalnik: hidrotehnični objekt, ki je stalno ojezeren (stalna prisotnost vode), stalno umetno vodno telo. Načrtujejo jih za različne rabe vode (poleg zadrževanja poplavnih voda tudi za namene zagotavljanja vode za namakanje, oskrbe s pitno vodo, proizvodnje električne energije s hidroelektrarnami itd.).
Suhi zadrževalnik: hidrotehnični objekt, znotraj katerega vodo zadržujemo samo določen čas (npr. v času poplavnih dogodkov). Zaradi začasne prisotnosti vode lahko območja znotraj suhih zadrževalnikov (ob upoštevanju prisotnosti poplavnih voda) namenimo tudi za nekatere ostale rabe površin.
Dejstvo pa je, da je škoda zaradi poplavljanja na kmetijskih površinah manjša kot pri poplavljanju urbanih površin, doda: "V idealnem primeru bi seveda želeli poplave kontrolirano razlivati tam, kjer obstoječa raba prostora ni problematična. Težava pa je ravno obstoječe stanje, ko nimamo prostora, kjer bi lahko vode sploh kontrolirano zadrževali."
Na ministrstvu za kmetijstvo sicer poudarjajo, da vsako razlivanje vode povzroči določene spremembe na kmetijskih zemljiščih, dolgotrajnejše ali pogosto poplavljanje pa lahko pomeni tudi nepopravljive posledice za kmetijska zemljišča, posledično je lahko ogrožena celo kmetijska pridelava. Zato se na ministrstvu s pripombami kmetov načeloma strinjajo, najprej pa je treba sploh določiti lokacije suhih in mokrih zadrževalnikov, saj je pri umeščanju po njihovem mnenju več manevrskega prostora. Na ministrstvu pravijo, da se sicer zavedajo, da se ti posegi ne bodo mogli v celoti izogniti kmetijskih zemljiščem: "Zato je treba narediti posnetek ničelnega stanja, zagotoviti ustrezen monitoring ter zagotoviti ustrezna nadomestila v primeru poplav. Zagotovo pa bo na delu zemljišč nadaljnja kmetijska proizvodnja onemogočena, s tem pa bo tudi trajno izgubljen kmetijski potencial."

Bi lahko stanje rešili z mokrimi zadrževalniki?
"Ekoci skupaj s strokovnjaki in somišljeniki ne nasprotuje izgradnji sonaravnih in mokrih zadrževalnikov, ampak izgradnji suhih zadrževalnikov, ki ima, kot so prepričani, dolgoročne nepopravljive posledice," pripoveduje Irena Rotar iz Ekoci Slovenija. Kot pojasnjuje, si kmetje in občani želijo le, da odločevalci prisluhnejo njihovim argumentom in v načrte vključijo tudi sonaravne rešitve.
Želijo si predvsem sonaravnega upravljanja z vodami. Načrtovalce tako pozivajo, da najdejo možnost rešitve poplavne varnosti mokrih zadrževalnikov na obstoječih vodnih telesih, s ciljem čim več vode zadržati v strugi, odvečne vode v primeru poplav pa preusmeriti v vodne mokre zadrževalnike, kot so jezera, ribniki, vzporedne struge, močvirja ...
Kot so prepričani, jih načrtovalci sicer ne slišijo in sledijo svoji agendi. Zato je nastala Civilna Iniciativa – Ne vodnim zadrževalnikov.
Pa so mokri zadrževalniki lahko ustrezna izbira za reševanje poplavne varnosti na območju Savinjske doline? Zavedati se moramo, da so v primeru ureditve mokrih zadrževalnikov območja potem neprestano poplavljena, pravi dr. Rusjan: "Prednost suhega zadrževalnika je ravno v tem, da je poplavljen samo določen, zelo omejen čas v obdobjih poplav. Iz vidika večnamenske rabe prostora so suhi zadrževalniki načeloma boljši, mokri zadrževalniki pa so z vidika možnosti načrtovanja različnih rab prostora bolj omejeni, zato jih še težje umestimo v prostor."

Kot poudarja dr. Rusjan, se pri omenjanju sonaravnih rešitev velikokrat predstavlja primere, kjer so razmere, vezane na vodni režim, povsem drugačne kot v Sloveniji: "Na nižinskih območjih (npr. Nizozemskem, v Veliki Britaniji, delu Nemčije) so odtočne razmere povsem drugačne. Potovanje poplavnih voda je tam bistveno bolj upočasnjeno, pri nas pa imajo vodotoki izrazito hudourniški značaj, vse se dogaja zelo hitro." S povsem sonaravnimi ureditvami pri nas zelo težko uspemo bistveno upočasniti gibanje poplavnih voda, meni: "Lahko morda na sorazmerno majhnih območjih, na večjih območjih, kot je porečje Savinje, pa smo zelo omejeni."
Suhi zadrževalniki gredo v smer sodobnih paradigem upravljanja s poplavnimi tveganji: "Tako poskušamo vodi ponovno povrniti prostor, kjer se je nekoč razlivala. Območja suhih zadrževalnikov so naravno gledano sestavni del naravne poplavne ravnice reke Savinje. Težava je, da smo v preteklosti prisotnost poplav potisnili na stran v luči teženj za izkoriščanje poplavnih površin za druge namene. Tako smo razne rabe površin umestili na poplavna območja in jih izpostavili poplavni nevarnosti."
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sicer vztrajajo pri umeščanju več mokrih zadrževalnikov: "Na ministrstvu vztrajamo, da je treba problematiko vode reševati celovito, torej tudi z zagotavljanjem vode za namakanje kmetijskih zemljišč."
Direkcija za vode: Dela bi se lahko začela leta 2025
"Rešitev je nujna, ker naslavlja zmanjševanje poplavne ogroženosti območja Spodnje Savinjske doline, ki je eno izmed najbolj poplavno ogroženih območij v Sloveniji," pa ob tem poudarjajo na Direkciji Republike Slovenije za vodo. Kot so pojasnili, bi se lahko dela pričela v letu 2025.
Kot zatrjujejo, so prejeti predlogi in pripombe posredovani odgovornemu prostorskemu načrtovalcu in izvajalcu projekta, ki prejeto že natančno preučuje in išče možne rešitve: "Izvajalec bo pripravil predlog potencialno izvedljivih variant ter seznam in obseg strokovnih podlag, ki jih je še potrebno izdelati, ter predlagal način upoštevanja predlogov javnosti. V fazi, ko bodo stališča do pripomb strokovno usklajena in oblikovana, Direkcija za vode načrtuje dialog s posameznimi lokalnimi skupnostmi in interesnimi skupinami, ki so podale pripombe na pobudo," še povedo na Direkciji za vode.
Kako odgovarjajo na nasprotovanje prebivalcev in kmetovalcev na območju in na njihove argumente?
V Ekoci menijo, da je treba pripraviti oceno tveganja za kmetijstvo, kako nadomestiti ogrožena kmetijska zemljišča in kaj to pomeni dolgoročno za razvoj več kot 100 potencialno ogroženih kmetij. Pa tudi za panogo hmeljarstva in za prehransko varnost Slovenije: "Kajti na več kot 1000 ha zemljišč zraste ogromno hrane in ne samo hmelj. Kako bomo nadomestili izgubljena kmetijska zemljišča in kako bomo poskrbeli za kmete, ki bodo ta zemljišča morali nekako nadomestiti?" se sprašuje Rotarjeva.

"Predlogi se v veliki meri nanašajo na pomisleke lastnikov, vezane na to, da po izvedbi ukrepov njihovih zemljišč ne bo več možno uporabljati v kmetijske namene. Pri tem velja poudariti, da kmetijska zemljišča, ki se nahajajo na območju, ki so predmet pobude DPN, ležijo na poplavnem območju. Večina kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtujejo protipoplavni ukrepi, se nahaja znotraj nasipov. Na teh zemljiščih bo še naprej omogočena kmetijska raba. Zemljišča, ki se bodo po izvedbi ukrepov nahajala znotraj suhih zadrževalnikov, bodo poplavljena manj pogosto kot brez izvedenih ukrepov," pa trdijo na Direkciji za vode.
Kot ocenjujejo v civilni iniciativi, je edini potencialni pozitivni učinek projekta namenjen izključno dodatni poplavni zaščiti mestnega jedra v Celju pri izrednih stoletnih poplavah. V Spodnji Savinjski dolini v trenutni zasnovi pa ne predstavlja nobenega doprinosa, so prepričani.
"Najpogostejši očitki so bili, da želimo s protipoplavnimi ukrepi reševati poplavno ogroženost Celja in Laškega," se zavedajo tudi na direkciji. "Pri tem želimo poudariti, da ne rešujemo samo poplavne ogroženosti Celja in Laškega, temveč z ukrepi naslavljamo tudi številna druga območja v Spodnji Savinjski dolini, ki jih ob višjih vodotokih prizadenejo poplavljanja vodotoka Savinja in njenih pritokov, kot sta Bolska in Ložnica."
Regulacije številnih pritokov in same struge Savinje, izvedene v preteklosti, prispevajo k temu, da se je odtok voda s celotnega prispevnega območja Savinje še dodatno pospešil, posledično je poplavna nevarnost dolvodno, na območjih, ki so urbanizirana, Celje, Laško, toliko večja: "Težko bi rekli, da je zaledje to, ki bo plačevalo ceno za poplavno zaščito , saj so tudi ureditve v zaledju prispevale k poslabšanju poplavnih razmer dolvodno. Zelo pomembno je, da poplavno problematiko obravnavamo z upoštevanjem lastnosti vodnega režima na celotnem prispevnem območju, s katerega se vode stekajo proti določenemu vodotoku," pa poudarja dr. Rusjan.
Je še možen kompromis?
Na vprašanje, ali je torej možna še kakšna drugačna rešitev, ki bi upoštevala tudi sonaravne rešitve in želje prebivalcev ter kmetovalcev, na Direkciji za vode odgovarjajo, da so trenutno še v fazi pobude, kar pomeni, da stvari še niso dokončne: "Izvajalec bo poskusil poiskati kompromise, kjer bo to možno. Kljub temu pa moramo zasledovati tudi osnovne cilje in pripraviti strokovno podprto rešitev, ki bo učinkovito pripomogla k zmanjšanju poplavne ogroženosti na tem območju." Poudarjajo še, da pristop, ki so ga pri načrtovanju protipoplavnih ureditev v Spodnji Savinjski dolini izbrali, temelji na celoviti hidrološko-hidravlični študiji celotnega porečja Savinje: "Lotili smo se ga na podlagi izhodišč, ki smo jih dorekli z JASPERS, ki deluje pod okriljem Evropske komisije. V okviru študije je bilo na nivoju celotnega porečja preverjenih več scenarijev ukrepov. V pobudo DPN so bili vključeni najbolj optimalni ukrepi."
Najboljša rešitev je vedno tista, ki je kombinacija različnih rešitev, meni dr. Rusjan: "Sodobni pristopi k obvladovanju poplavne ogroženosti težijo k temu, da se odmikamo od izvajanja zgolj tehničnih (gradbenih) protipoplavnih ukrepov." A žal imamo nekje zatečena stanja, kjer se v določeni meri tovrstnim, tehničnim ukrepom ne moremo izogniti: "Brez kompromisa ne bo šlo. Morda bo ta kompromis vezan na finančne instrumente. Z vidika učinkovitosti raznih ukrepov na izboljšanje poplavne varnosti smo namreč zelo omejeni." Ni pa to vedno najboljši oziroma optimalen ukrep, dodaja, a v primeru Savinjske doline brez izvedbe tehničnih ukrepov, kot je med drugim tudi umestitev suhih zadrževalnikov, poplavne nevarnosti ne bomo mogli obvladovati, poudarja.
Kakšne odškodnine so predvidene za tiste, ki bodo izgubili zemljišča?
Kot zagotavljajo na direkciji, se kakovost bivanja prebivalcem na teh območjih ne bo poslabšala, saj protipoplavni ukrepi niso predvideni na območju naselij. Bodo pa naselja na tem območju ob izvedbi protipoplavnih ukrepov manj poplavno ogrožena. Zemljišč, na katerih bodo zgrajeni nasipi suhih zadrževalnikov, sicer res ne bo več možno obdelovati, priznavajo na direkciji: "Ta zemljišča, ki predstavljajo le manjši delež vseh kmetijskih zemljišč na območju protipoplavnih ukrepov, bodo odkupljena. Vrednost zemljišč bo določena s cenitvami pooblaščenih cenilcev nepremičnin. Večina kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtujejo ukrepi, se bo nahajala znotraj nasipov. Ta zemljišča že danes ležijo na poplavnem območju. Nasipi pa bodo pripomogli, da bodo kmetijska zemljišča poplavljena manj pogosto kakor brez izvedenih ukrepov. Voda se bo sicer na teh območjih zadržala dlje. Vendar pa bodo lastniki navedenih parcel s strani države dobili izplačane odškodnine, do katerih sedaj niso upravičeni. DPN namreč predvideva vzpostavitev protokola, s katerim bo določen postopek in način hitrega in učinkovitega izplačevanja odškodnin lastnikom zemljišč v primeru poplav."

Tako veliki posegi v naravo, kot so predvideni v predlaganem DPN, oblikujejo življenja tisočerih sedanjih in prihodnjih prebivalcev Savinjske doline in širše. Vplivajo na njihovo zdravje, počutje, ekonomski potencial preživetja, razvojne priložnosti in drugo, pa svarijo v civilni iniciativi, kjer upajo na dialog s pristojnimi: "Na načrtovalce, odločevalce, strokovnjake in zavzete napredne ljudi, ki jim je mar za sedanjost in prihodnost, apeliramo, da vsak po svojih močeh naredi vse najboljše, kar zna in zmore, da ohranimo naš biser, našo reko Savinjo, pritoke in naravo za sedanje in prihodnje rodove in jim omogočamo blagostanje v prihodnosti. "
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.