Sassoli je na razpravi o prihodnosti Evropske unije dejal, da bi države članice imele danes več težav, tako gospodarskih kot varnostnih, če ne bi bilo Evrope. Prepričan je bil tudi, da je nujna izboljšava demokratičnega procesa v Evropi.
Trenutno evropska demokracija omogoča pravico do veta, pri nekaterih postopkih pa je nujno soglasje vseh, je pojasnil. "Kakšna demokracija je to?" se je vprašal. Po njegovem demokracija ni diktatura večine, demokracija so jamstva in zagotovila za opozicijo, ampak z možnostjo sprejemanja odločitev. "Demokracija, kjer se ne odloča, v takšno demokracijo se nihče ne zaljubi," je dodal.
Sassoli o državah, ki ne želijo sprejeti beguncev: Škandal in nezaslišano je
Med šibkostmi povezave je opozoril na trenutke, ko nacionalne vlade ne občutijo potrebe, da bi se z določenimi izzivi spopadli skupaj. Pri tem je izpostavil primere, da nekatere države niso pripravljene sprejeti afganistanskih beguncev potem, ko so talibani prevzeli nadzor nad državo. "Škandal in nezaslišano je," je povedal o stališču več državah, da bi se morale s prebežniki iz Afganistana ukvarjati le sosednje države.
Afganistan in vse bolj zaostrena nova humanitarna katastrofa na vzhodu sta bila tudi na programu izrednega zasedanja notranjih ministrov EU, ki ga je vodil slovenski notranji minister Aleš Hojs. Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn se je ostro izrekel proti poziciji, ki sta jo glede afganistanskih beguncev zavzela avstrijski kancler Sebastian Kurz in slovenski premier Janez Janša. Hojs pa je besede luksemburškega ministra označil za neprimerne.
Hrvaška policija je bila medtem deležna ostrih kritik glede ravnanja z begunci. Medtem ko so se zavezniške sile trudile evakuirati na tisoče beguncev iz Kabula, naj bi hrvaška policija domnevno okradla in v Bosno nezakonito vrnila več deset Afganistancev, ki so svojo državo zapustili zaradi strahu pred talibansko represijo.
Sassoli kot ključni izziv izpostavil tudi podnebno krizo
Kot ključni izziv je Sassoli izpostavil tudi podnebno krizo. Ravno pri tem je izpostavil moč mladih, saj da brez njihovega glasu ne bi prišlo do zelenega dogovora.
Tudi mladi so med izzivi EU izpostavili razdrobljenost zaradi nacionalnih politik. Nekateri so se zavzeli za več in močnejšo Evropo. Med osrednjimi temami sta bili tudi begunska kriza in predvsem boj proti podnebnim spremembam, saj da bodo te najbolj zaznamovale prihodnja leta in dogajanje v svetu.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.