"Ugotavljate, da smo v času samostojne države vzpostavili razmeroma trden demokratični sistem, ki je utemeljen v parlamentarni demokraciji. To je res in s tem se lahko strinjam. Vendar je prav ta trenutek, ko obeležujemo 30. obletnico poti k samostojnosti, po mojem mnenju demokracija tudi najbolj ogrožena." Tako je uvodoma zapisal prvak stranke LMŠ Marjan Šarec v odgovoru na poziv predsednika republike Boruta Pahorja k srečanju vseh predsednikov parlamentarnih strank.
Pahor bi na tem srečanju, kot je zapisal v povabilu, "rad preveril stališča o svojem predlogu, da bi bi bilo dobro, da bi stranke dosegle strinjanje o osredotočenju na spopad z epidemijo, okrevanje po njej in predsedovanje EU".
Šarec mu je odgovoril, da sicer spoštuje njegov poziv, a bi se mu zdel "mnogo bolj iskren, če ne bi molčali ob vseh poskusih uničevanja pravnega reda in ustavne ureditve". Kot Pahorju očita Šarec, se ob nobeni pomembni temi, ki zadeva bistvena vprašanja, ni oglasil: "Kadrovanja, napadi na medije, poseganje v avtonomijo neodvisnih institucij, žaljenje po družbenih omrežjih, molk ob koruptivnih dejanjih vlade in posledično molk ob napadih na žvižgače, ki so na to opozorili ... Vedno ste molčali."
Nadalje je Šarec spomnil, da so opozicijske stranke pri spopadanju z epidemijo predlagale vrsto amandmajev k vsem dosedanjim PKP-jem, pa jih je "koalicija zavračala kot po tekočem traku". Prav tako je Pahorja spomnil, da so imeli vsi ti zakoni "v besedilu podtaknjence, člene, ki vanje absolutno ne sodijo, saj omejujejo človekove pravice, že po svoji naravi pa ne sodijo v interventne zakone". Niste se oglasili, da bi branili človekove pravice, je ponovil Šarec in dodal: "Namesto tega smo vas videli na družbenih omrežjih med uporabo otroških igral, ki otrokom niso dostopna, saj so oblepljena s trakom zaradi epidemije. Tudi vaše neizmerne sreče ob obisku frizerja ne bi bilo treba deliti z nami, saj to ni pomembno za državljanke in državljane."
O predsedovanju EU pa da je sploh težko govoriti, "saj nas je vlada zunanjepolitično popolnoma osamila".
Zato Pahorjev poziv, za katerega sklepa, da je usklajen s predsednikom vlade, Šarec vidi kot poskus "vreči vse v isti koš in dobiti pokritje za aktivnosti vlade".
Pahorju predlaga, naj se temeljito pogovori s predsednikom vlade, ali se mu zdi, da pelje državo po pravi poti. "Ko obtoži starše, ki protestirajo, da izvajajo politični boj, je jasno, da je izgubil stik z realnostjo," je med drugim navedel.
"Od pogovora žal nimam veliko pričakovanj"
Celo v Pahorjevem SD pa so zapisali, da si od pogovora, za povabilo h kateremu se sicer zahvaljujejo, nimajo velikih pričakovanj. "Ne delim namreč vaše ocene, da vlada dobro upravlja epidemijo, saj takšno oceno demantira dejstvo, da smo po številu mrtvih zaradi koronavirusne bolezni v svetovnem vrhu. To tragično dejstvo ni le posledica objektivnih okoliščin, temveč tudi napačnega in škodljivega ravnanja ali neukrepanja vlade," je zapisala predsednica stranke Tanja Fajon.
Strinja se, da bi bila enotnost pri obvladovanju epidemije, pri predsedovanju Svetu EU in pri razvojnem okrevanju koristna. "Vendar za takšno enotnost ni osnovanega pogoja: ni zaupanja. Vlada je s svojim radikalnim delovanjem, netenjem sovraštva in nestrpnosti, podrejanjem neodvisnih institucij, nesposobnostjo sodelovanja ter odnosom do vseh, ki mislijo drugače, pokazala, da ni vredna zaupanja ne opozicije ne ljudi," je zapisala.
Opozorila pa je tudi na vlogo predsednika. "Bojim se, da ste tudi sami odgovorni za to, da so politične razmere prišle tako daleč," je poudarila Fajonova. Dodala je, da je že zdavnaj pričakovala jasno besedo predsednika republike, ki se bo opredelil proti pojavom, ki ne smejo imeti mesta v slovenski sedanjosti in ne v prihodnosti. "Ti pojavi namreč ogrožajo osnovne demokratične in ustavne vrednote. Njihovo varovanje pa razumem kot osnovno poslanstvo predsednika republike," je zapisala Fajonova.
"Enotnost s to vlado ni mogoča, ker ni mogoča enotnost ne o njeni agendi in ne načinu delovanja. Pogovor lahko prispeva k medsebojnemu razumevanju, ne more pa oprati vladne odgovornosti za vse tragične napake, ki jih je storila in jih bodo čutile še generacije. Enako velja za vašo odgovornost za varovanje naših demokratičnih in ustavnih standardov," je sporočila.
Verjame, da je treba preučiti vse ustavne in demokratične možnosti, da se Slovenijo varno pripelje skozi sedanje izzive. "Prvi korak za to je zamenjava sedanje vlade," meni. Če tega v parlamentu ne bo mogoče doseči, pa upa na Pahorjev poziv k volitvam.
Janša: Odziva Šarca in Fajonove ilustrirata zaplezanost in negativizem opozicije
Predsednik vlade Janez Janša je vabilo predsednika republike Boruta Pahorja na pogovor ocenil kot povsem dobronamerno in skrajno nevtralno povabilo. Ocenil je, da odziva predsednikov LMŠ Marjana Šarca in SD Tanje Fajon "nazorno ilustrirata zaplezanost in negativizem opozicije".
Iz drugih parlamentarnih strank se za zdaj še niso odzvali.
Datum srečanja Pahorja in predsednikov parlamentarnih strank, če srečanje sploh bo, še ni določen
Pahor je v svojem pismu med drugim navedel, da bo Slovenija letos obeležila tridesetletnico razglasitve samostojnosti in njene obrambe, pa tudi tudi mednarodnega priznanja in ustavnosti države. "V teh treh desetletjih smo vzpostavili razmeroma trden demokratični politični sistem, utemeljen v parlamentarni demokraciji. Izkušnja kaže, da smo zmogli tudi najtežje preizkušnje in znali sprejeti tudi najtežje odločitve, ker smo se o njih pogovarjali," je spomnil.
Ob tem je ocenil, da "je tega pogovora – tudi na ravni voditeljev parlamentarnih strank – danes premalo". Zato jih vabi na srečanje, saj meni, da bi bil "tak pogovor v trenutku, ko smo soočeni z eno najtežjih preizkušenj, lahko zelo koristen".
Tri teme, ki jih je naštel, pa so po njegovih besedah "teme izrednega pomena", ki jih ima "za skupne vsem, ne glede na siceršnje politične razlike, in so v skupno dobro".
Datum srečanja, če se bo bodo na Pahorjev odziv prvaki strank odzvali pozitivno, še ni določen.
KOMENTARJI (1717)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.