Šarec: Zaostanki le še na ljubljanskem CSD

DZ je januarsko sejo, ki bo potekala do četrtka, danes kot običajno začel s poslanskimi vprašanji vladni ekipi. Premier Marjan Šarec je med drugim odgovarjal na vprašanje SMC o javnofinančni politiki države, na vprašanje Levice o neustreznih politikah na področju zaposlovanja delavcev in kršenja delavskih pravic in na vprašanje NSi glede DUTB.

Predsednik vlade je odgovarjal tudi na vprašanje opozicijske SDS glede problematike v zvezi z zaostanki pri reševanju vlog na centrih za socialno delo, na vprašanje SNS pa glede statusa Slovencev v Avstriji in Italiji.

Šarec v začetku februarja pričakuje poročilo o izvedbi ukrepov, ki jih je DUTB naložila vlada kot skupščina slabe banke, in napoveduje nadaljnje izboljšave. Ključno za preprečevanje ravnanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je v škodo državi, so pravi kadri na pravih mestih, je danes v odgovoru na poslansko vprašanje v DZ dejal premier.

Jernej Vrtovec (NSi) je želel vedeti, kako bo vlada kot skupščina DUTB uredila stanje v tej družbi, ki da je kaotično, in kako bo preprečila, da do premoženja, na primer prek podjetij v davčnih oazah, ponovno pridejo prvotni dolžniki.

Šarec je dejal, da v začetku februarja pričakuje poročilo o izvedbi ukrepov, ki jih je vlada po ugotovitvah revizije glede posla z zemljiščem nekdanjega Kli Logatec in zamenjavi predsednika upravnega odbora DUTB Mihe Juharta naložila DUTB. Med drugim je zahtevala ukrepe za zagotovitev skladnega, preglednega, učinkovitega in gospodarnega poslovanja, vključno z ugotavljanjem odgovornosti.

Šarec: V DUTB glavni problem kadri

Vlada po premierjevih besedah načrtuje tudi nadaljnje izboljšave. Tako bo, tudi na priporočilo Komisije za preprečevanje korupcije, dopolnila smernice delovanja DUTB, ki se nanašajo na upravljanje premoženja in strateške odločitve DUTB, ter dopolnila statut DUTB glede pristojnosti neizvršnih direktorjev, je napovedal.

Poudaril je, da je bistveno, da se interni akti DUTB dosledno izvajajo - pomanjkljivosti pri tem so se po njegovih besedah pokazale zlasti na področju upravljanja nepremičnin.

Vrtovec je dejal, da se je sprva dobra ideja o očiščenju bilanc bank slabih posojil nato tipično slovensko spridila, in predsednik vlade se je strinjal, da so "stvari nekam zaplavale", da pa je sedaj priložnost, da zadeve izboljšajo.

Na poslančevo opozorilo, da naj bi do premoženja prek DUTB ponovno prihajali prvotni dolžniki, je dejal, da je vlada kot skupščina DUTB že izvedla nekaj potez, da pa so, tako kot povsod, glavni problem kadri. Tako bodo vso pozornost posvetili temu, da bodo pravi kadri na pravih mestih in da bodo pripravili ustrezne postopke, da se bodo preprečile stvari, ki so v škodo državi.

Problematiko zaposlovanja čistilk na ministrstvih bi premier reševal celostno

Vprašanje prekarizacije v državni upravi ter čistilk na ministrstvih, ki delo opravljajo prek agencij, je smiselno reševati celostno, pa je v odgovoru na poslansko vprašanje ocenil premier Šarec. Po njegovem mnenju bi bilo najbolje ta problem reševati z ustanovitvijo državne agencije, ki bi skrbela za opravljanje teh storitev.

Poslanec Levice Luka Mesec je predsednika vlade vprašal, kako bo reševal problematiko agencijskega dela na ministrstvih. "Slovenija je prekarizacijo sprejemala z odprtimi rokami. Čeprav imamo rekordno zaposlenost, imamo tudi rekordno število ljudi, ki imajo odprt status samostojnega podjetnika. Naša država že mlade uči, da so neredna delovna razmerja normalna," je dejal Mesec.

Premier mu je odgovoril, da je njegovo vprašanje gotovo relevantno. "Država je res tista prva, ki bi morala nekaj narediti na tem področju. Res je, da ministrstva in druge ustanove najemajo te storitve, k reševanju tega problema pa moramo pristopiti skupaj," je dejal.

Glede na to, da je ustanovljena delovna skupina, ki se bo ukvarjala s problematiko prekarizacije, morda v prihodnje ne bi bilo slabo razmisliti, da država sama ustanovi agencijo in sama izvaja te storitve, podobno kot je pri varovanju objektov, je dodal. V primeru, da bi občine in ministrstva sami zaposlovali čistilke, bi se namreč pojavilo vprašanje njihovih nadomeščanj v času dopustov in bolniških odsotnosti.

Jelinčič pozval k spremembi statusa Slovencev v Avstriji

Poslanec SNS Zmago Jelinčič pa je premierja danes v DZ opozoril na položaj Slovencev v Avstriji, še posebej na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Vprašal ga je, kdaj bo na Dunaju odprl vprašanje, da se v teh deželah slovenski narod zavede kot konstitutiven. Šarec je obljubil prizadevanja za ustrezno obravnavo slovenske manjšine.

"Slovenci so konstitutiven narod v teh dveh deželah Avstrije, a te pozicije ne uživajo," je dejal Jelinčič ob začetku seje DZ, premierja pa je vprašal, kdaj bo pri zvezni vladi na Dunaju odprl vprašanje, da se v teh deželah slovenski narod zavede kot konstitutiven. "Na ta način se lahko izognemo vsem šikaniranjem slovenske populacije na oni strani meje in se vzpostavi pravilno stanje, kakršno bi moralo biti že po 1. svetovni vojni, po 2. svetovni vojni in najkasneje v samostojni Sloveniji," je dejal poslanec. Menil je, da bi bila sedanja avstrijska vlada to pripravljena narediti.

Premier je v odgovoru na poslansko vprašanje omenil plebiscit leta 1920, na katerem se je velika večina odločila za Avstrijo, ne za kraljevino SHS. "Slovenci nismo bili nikoli narod, ki bi napadal druge narode, ki bi drugim narodom želel jemati ozemlje in formalnopravno je to zdaj avstrijsko ozemlje," je poudaril.

Se je pa Šarec strinjal, da slovenska manjšina na avstrijskem Štajerskem ni enako obravnavana kot manjšina na avstrijskem Koroškem. Dejal je še, da je med nedavnim obiskom na Dunaju opozoril, da financiranje manjšine ni usklajeno z rastjo stroškov, kar ni zadovoljivo.

Premier je še zagotovil, da bo vlada, še posebej urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, usmerila svoje napore v ustrezno obravnavo manjšine, ker se zaveda, da je slovenska manjšina v vseh treh državah - Avstriji, Italiji in na Madžarskem - avtohtona manjšina in je postala manjšina s spletom mednarodnih in včasih notranjepolitičnih okoliščin. Menil je, da si manjšina v Italiji in na Madžarskem zasluži enako obravnavo kot v Avstriji. "Če jim bomo zagotovili status, kot si ga zaslužijo, bomo zelo uspešni," je izpostavil.

"Slovenci na avstrijskem Koroškem in Štajerskem niso manjšina, ampak konstitutivni narod in ta status je treba zahtevati," se s premierjem ni strinjal Jelinčič. "Mislim, da je nujno treba narediti korake, ki niso nobena agresija, nobena zahteva, gre za ugotovitev dejanskega zgodovinskega statusa in pozicije Slovencev na tem območju," je še dejal.

Jelinčič je Šarcu očital nepoznavanje zgodovine in pomanjkanje nacionalnega čuta. Po njegovih besedah je najlažje reči, da je nekaj mimo, ker tega v preteklosti niso uredili. Predlagal je še, da bi DZ o vprašanju Slovencev v Avstriji razpravljal na eni od prihodnjih sej.

Šarec pa je omenil še vprašanje avstrijske narodne skupnosti v Sloveniji, pri čemer Dunaj trdi, da gre za recipročno vprašanje, Ljubljana pa se s tem ne strinja. "Avstrija to pač problematizira ta hip," je dejal premier.

Zaostanki le še na ljubljanskem CSD, ostalo še 615 nerešenih vlog

Premier Šarec je v odgovoru na vprašanje Žana Mahniča (SDS) v zvezi z zaostanki pri reševanju vlog na centrih za socialno delo pojasnil, da ima zaostanke le še ljubljanski center, in sicer mu je od 5300 vlog ostalo nerešenih še 615. Šarec se je strinjal z Mahničevim mnenjem, da dan reorganizacije centrov ni bil izbran pametno.

Poleg nepravilno izbranega dneva reorganizacije centrov za socialno delo (CSD), to je 1. oktobra, je po Šarčevih besedah dodatna težava nastala zaradi nedelovanja nadgradnje informacijskega sistema, kar je trajalo teden dni. Ob tem je pohvalil ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenijo Klampfer, ker je takoj ukrepala ter za izplačilo štipendij in denarne socialne pomoči določila dodatni izplačilni dan.

Šarec je spomnil, da so zaposleni na CSD tudi opravljali nadurno delo, nekateri pa ga še vedno, tudi ob koncih tedna. "Iz poročil vseh 16 centrov za socialno delo izhaja, da je glavnina vlog rešena. Zaostanke ima le še ljubljanski center, vendar je ministrica Klampferjeva krajevno pristojnost za obravnavo vlog prenesla na druge centre po državi, ki niso imeli zaostankov," je pojasnil.

Ob tem je premier opozoril, da so nekatere od 615 nerešenih vlog, ki jih ima trenutno ljubljanski CSD, tudi posledica neodzivnosti upravičencev, ki še niso dopolnili vlog: "Centri odločbe večinoma izdajajo v zakonskem roku dveh mesecev od prejetja vloge, zlasti ko gre za socialne pomoči in varstveni dodatek. Prednost tako imajo socialno ogroženi."

Prav tako je Šarec napovedal, da bodo 1. marca letos na CSD uvedli nov sistem Krpan, ki bo zaposlenim olajšal delo z dokumentacijo, odobrena pa je že bila tudi kadrovska okrepitev. Zato pričakuje, da se zaostajanje z reševanjem vlog ne bo ponovilo.

Sicer so poslanci SDS so pred dnevi zahtevali sklic nujne seje parlamentarnega odbora, na kateri bi obravnavali zaostanke pri reševanju vlog na CSD. Zaostanki so po Mahničevih besedah posledica velike napake nekdanje ministrice za delo Anje Kopač Mrak, ki je pod prisilo ob njeni interpelaciji na hitro izvedla reorganizacijo CSD, in to kljub opozorilom o nedomišljenosti reorganizacije.

Mahnič je predlagal, da DZ opravi splošno razpravo o Šarčevem odgovoru v zvezi z zaostanki na CSD.

'Rebalans v danih okoliščinah optimalen'

Predlog rebalansa državnega proračuna je v danih okoliščinah optimalen, pa je premier odgovoril na poslansko opozorilo o morebiti previsoki porabi v luči možnega ohlajanja svetovnega gospodarstva.

Igor Zorčič (SMC) je spomnil na opozorila nekaterih ekonomistov in fiskalnega sveta, da v luči napovedi o ohlajanju svetovnega gospodarstva javni dolg ostaja razmeroma visok in da bi morali biti previdnejši pri načrtovanju javne porabe.

Šarec je dejal, da sta na izdatke v rebalansu med drugim vplivali dve zadevi še iz prejšnjega mandata - dvig socialnih pomoči, s katerim po njegovih besedah "ni nič narobe, zgovoren je pa trenutek te odločitve, tik pred volitvami", in nedokončana pogajanja s sindikati javnega sektorja, pri katerih je prejšnja vlada postavila finančno lestvico in sedanji vladi "zvezala roke".

Rebalans bo zvišal izdatke, a zgolj na račun višanja prihodkov, je dejal in izrazil zadovoljstvo, da bodo "uspeli zadostiti fiskalnim kriterijem". Poudaril je, da se bo javni dolg znižal pod 70 odstotkov bruto domačega proizvoda, ter da uspešno znižujemo javni dolg, kot je to možno v danih razmerah.

Vlada pozna opozorila strokovnjakov in jih ne podcenjuje, je pa treba biti previden pri uporabi besede kriza, je povedal. "Treba je biti realist in namesto, da se sprašujemo, kaj bo, če bo, moramo razmišljati, kam vlagati, kako do preboja in kako do rezultatov za ljudi in razvoj," je poudaril. Zaveda se, da imajo svetovni trgi vpliv, zlasti na slovensko gospodarstvo, ki je izvozno naravnano.

Z rebalansom bodo vsa ministrstva dobila več denarja, kar pa pomeni, da jih čaka tudi trdo delo, da pripravijo ukrepe, da bodo ta sredstva dosegla določen izplen, je dejal. "Verjamem, da je rebalans v danih okoliščinah primeren, optimalen," je poudaril.