Šarec zanika nesoglasja med NSi in SD, dveletno programsko koalicijo označil za nesporazum

Pogajanja o oblikovanju nove vladne koalicije med strankami LMŠ, SD, SMC, SAB, DeSUS in NSi se nadaljujejo. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je po današnjem krogu pogajanj o vladni koaliciji zanikal kakšna večja nesoglasja med posameznimi strankami. Pravi, da so cilji enaki in dosegljivi, so pa različne poti do njih.

V torek so pregledali programske točke Nove Slovenije, danes pa so se lotili predlogov Socialnih demokratov. In prav s SD naj bi imela Nsi največja vsebinska razhajanja. 

Predelali naj bi področje zdravstva. Več informacij zaenkrat ni znanih, a prvi osnutek koalicijske pogodbe, ki jo je pripravila Šarčeva LMŠ, je na tem področju predvidevala razmejitev javnega in zasebnega, redefinicijo pravic iz osnovne košarice obveznega zavarovanja, medtem ko bi čakalne vrste krajšali z vsemi razpoložljivimi viri - tako javnimi kot zasebnimi.

Kako si bo pisana šesterica razdelila politične funkcije? 

Šarec je po srečanju in pregledu pripomb Socialnih demokratov zagotovil, da je dogovor mogoč. A tudi če se pisani koaliciji uspe dogovoriti o vsebini, jih čaka še bistveno trši oreh – dogovor o razdelitvi političnih funkcij. Apetiti tu naj bi bili veliki. Čeprav vsi po vrsti zatrjujejo, da se na pogajanjih za skupno mizo o kadrovskem razrezu še ne pogovarjajo, pa naj bi to potekalo v ozadju.

Matematika naj bi bila dokaj jasna. Po neuradnih informacijah bo Šarec vztrajal pri tem, da dve najmanjši stranki DeSUS in SAB dobita dva resorja, NSi tri, SD in SMC štiri, LMŠ pa pet. Pri tem je treba upoštevati, da se funkciji predsednika vlade in predsednika parlamenta štejeta kot dva resorja.

Kako se bo odločila Nova Slovenija?

Ker je bolj ali manj jasno, da Janša ne bo dobil zadostne podpore, so vse oči uprte v NSi. Ta bo v petek, ko je napovedan drugi krog posvetovanj pri predsedniku Pahorju, Šarcu težko dala podporo, glede na to, da pogajanja še potekajo ter da nameravajo o podpori povprašati še organe stranke in bazo. 

Torej niti Janša niti Šarec v petek najverjetneje ne bosta imela zadostne podpore. Pahor se bo nato odločil, ali v naslednjem tednu nadaljuje posvetovanja samo še z Novo Slovenijo ali pa mandat vendarle, čeprav brez zadostne podpore podeli Janši.

Pahor se je sicer že posvetoval s pravniki o tem, ali je prvi krog iskanja mandatarja sklenjen, če kandidat za mandatarja vrne soglasje h kandidaturi še pred glasovanjem v DZ. In ugotovil, da bo ravnal ustavnopravno nesporno, če se bo pred posredovanjem mandatarskega predloga prepričal, da kandidat soglasja ne bo umaknil.

A ker si pravni strokovnjaki na posvetu pri Pahorju niso enotni, ali bi Pahor, v primeru, da Janša odkloni ali šele čez nekaj dni vrne mandatarstvo, s to podelitvijo že izkoristil prvi krog, mu pravniki svetujejo, da si predsednik vzame več časa ter se, preden podeli mandat enemu ali drugemu, prepriča, oz. dobi jasna zagotovila, da soglasja h kandidaturi eden ali drugi ne bo umaknil. 

Časovni okvirji za sestavo vlade 

22. junija je potekala ustanovna seja Državnega zbora, ko so imenovali Tonina za predsednika DZ. Od takrat ima predsednik države Pahor 30 dni časa za pogovore in pogajanja, nato pa mora predlagati predsednika vlade. Tega mora nato potrditi večina vseh poslancev. 

Če se to ne zgodi, imajo predsednik države, poslanske skupine in poslanci, še 14 dni časa, da predlagajo novega predsednika vlade. Lahko je to ista oseba, ki pa spet potrebuje podporo večine vseh pslancev.

Če tudi to ne uspe imajo sami poslanci 2 dni, da sami imenujejo mandatarja in tu je zadosti že večina prisotnih poslancev. Če do 7. avgusta niti to ne uspe, potem predsednik države Pahor razpiše nove volitve, ki bi potekale jeseni. Če pa uspejo, mora predsednik vlade v 5 dneh predlagati ministrsko ekipo. Vlada se šteje za opravilno, ko je imenovanih vsaj dve tretjini državotvornih ministrstev.

V kolikor ta novi mandatar v 3 mesecih ne sestavi vlade, izgubi položaj in celoten postopek iskanja predsednika vlade se začne znova.

Med strankami veliko skupnih imenovalcev

Šarec je sicer skoraj štiriurni sestanek označil za učinkovit. Skupnih imenovalcev med strankami naj bi bilo veliko pri nekaterih točkah, v podrobnostih niso "prišli čisto skupaj, ampak zadeva gre v to smer". A 'skupnih imenovalcev' ni želel našteti, saj se mu ne zdi korektno, da bi jih razkril v fazi pogovorov.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s programom, če se na koncu NSi odloči, da ne pristopi k tej koaliciji oziroma ali bo to pomenilo spremembo programa, pa je dejal le: "Če greš po neki cesti, pa je zaprta, greš pač po drugi."

Torkovo izjavo prvaka SD, Dejana Židana, da je mogoča tudi zgolj dveletna projektna vlada oziroma, da bi si šesterica strank sprva zadala zgolj naloge za prvi dve leti, pa je Šarec označil za nesporazum, saj da je Židan rekel le, da je treba priti vsaj do projektov za dve leti, zagotovo pa ni mislil, da je to cilj. Zaskrbljenost je izrazil tudi Miro Cerar, ki je pred srečanjem dejal, da projektna vlada, oblikovana zgolj za dve leti, ne bi bila garant politične stabilnosti.

Koalicijska pogodba po Šarčevih besedah nastaja sproti, vanj vključujejo pripombe posameznih strank. V javnost je sicer v ponedeljek prišel prvi delovni osnutek koalicijske pogodbe, ki je med drugim predvideval ukinitev Državnega sveta, spremembo volilnega sistema ter uvedbo preferenčnega glasu.

Ko bo na mizi končna verzija dokumenta, bodo o njem odločali pristojni organi strank in potem bo jasno, ali ima zadostno podporo. "Dokler nimamo 46 podpisov oziroma več, ne moremo trditi, da to podporo imamo," je danes dejal predsednik LMŠ.

Bo Šarec mandatarstvo prepustil Janši? 

Šarec zatrjuje tudi, da če zagotovljene večine glasov v Državnem zboru ne bo imel, na glasovanje o svojem mandatarstvu ne bo šel. A kdaj naj bi bila njegova podpora jasna, ne ve: "Če bi imel te sposobnosti, potem se ne bi ukvarjal s politiko, ampak bi napovedoval prihodnost," je povedal.

Predsednik države Borut Pahor je sicer zaključil prvi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin ter takoj zatem napovedal drugi krog, saj potrebne podpore posameznemu kandidatu za mandatarja ni. Drugi krog bo Pahor opravil v petek, po tem pa naj bi se odločil o predlogu za mandatarja. Napovedal je že, da če tudi po petku ne bo jasna podpora, bo mandat podelil relativnemu zmagovalcu volitev, Janezu Janši.

A Šarec zatrjuje, da petka ne vidi kot usodnega dne. Tudi če bo Pahor v prihodnjih dneh za mandatarja predlagal Janšo, po Šarčevem mnenju to za njihova usklajevanja ne pomeni nič posebnega. "Mi smo že povedali, da ima Janez Janša vso pravico dobiti mandat, je relativni zmagovalec volitev in verjetno mu bo predsednik republike tudi dal ta mandat, če bomo mi povedali, da 46 glasov nimamo. In v tem ne vidimo nobene težave," je dejal.