Šarec: V mnogih primerih so podražitve neupravičene

Pristojno ministrstvo pripravlja izhodišča za ustrezne spremembe pokojninske zakonodaje, ki bodo sledile koalicijski pogodbi, je danes na seji DZ povedal premier Marjan Šarec. Pri tem pa je po njegovem opozorilu nujno paziti na finančno vzdržnost pokojninskega sistema. "Ko bo zadeva zrela za javno razpravo, jo bomo opravili," je zagotovil.

Pokojninski sistem bo po zadnjih projekcijah še nekaj let vzdržen, vendar pa je treba pravočasno pripraviti ustrezne spremembe, je v odgovoru na poslansko vprašanje koalicijske poslanke Maše Kociper iz SAB dejal premier. Dostojne pokojnine so prioriteta te vlade, je zagotovil Kociprovi, ki je opozorila, da pokojnina 16 odstotkov upokojencev ne dosega praga revščine. "Veliko upokojencev težko živi," je dejala.

Po Šarčevih besedah je ključni izziv, kako javne finance prilagoditi stroškom staranja prebivalstva. Sicer pa je spomnil, da so se pokojnine februarja z veljavnostjo od 1. januarja redno uskladile za 2,7 odstotka, letos pa bo izvedena tudi izredna uskladitev. Pokojnine bodo tako konec letošnjega leta približno štiri odstotke višje, je dejal.

V primerjavi z lanskim letom bo višji tudi letni dodatek, ki bo izplačan vsem upokojencem, obseg sredstev za njegovo izplačilo pa bo po dolgih letih kot pred sprejetjem varčevalnega zakona, je spomnil.

Večji problem bo po njegovih besedah zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema, kar po njegovih besedah pomeni tudi premikanje upokojitvene starosti in prizadevanja, da bodo mladi prej vstopili na trg dela in da bo odhod s trga dela v upokojitev kasnejši. "To je naš glavni problem," je poudaril.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti po njegovih besedah že pripravlja izhodišča za popravke pokojninske zakonodaje. Tako naj bi se zvišal odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove. Odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe naj bi se določil v višini najmanj 63 odstotkov, je dejal. Toda ta zvišanja bodo po njegovih besedah porazdeljena preko več let, "ker je treba skrbeti za javnofinančno vzdržnost".

Ministrstvo po njegovih besedah pripravlja tudi rešitev, ki bi omogočila dvojni status, da bi torej upokojenci lahko poleg prejemanja pokojnine tudi delali, hkrati pa plačevali vse prispevke.

Po mnenju premiera še ni čas za katastrofične scenarije

Na premierja Šarca je poslansko vprašanje naslovil poslanec Jani Ivanuša iz SNS. Kot je poudaril opozicijski poslanec, se svet pospešeno pripravlja na novo finančno in gospodarsko krizo. "Ta je neizbežna, vsaj tako pravijo strokovni ekonomisti po celem svetu. Zadnja kriza je bila boleča, zato moramo biti nanjo pripravljeni," je izpostavil in premierja vprašal, če ima krizni načrt pripravljen tudi slovenska vlada.

"Pravilno ste ugotovili, za nami je huda kriza, praktično desetletno obdobje, ki je blokiralo praktično vse," je dejal Šarec. Takratna vlada nas po premierjevi oceni ni pripravila na kakšno krizo, danes pa so po njegovih besedah razmere drugačne.

"Imamo bistveno bolj razdolžena podjetja in državo, kot v času pregrevanja, ko se je vse delalo na kredite, na lepe oči, ko so nekateri v lakomnosti po prevzemu podjetij, kako bi imeli še več, kupovali delnice zelo drago, potem so te strmoglavile. Jasno je, da je šlo vse v franže," je dejal predsednik vlade. 

Izpostavil je, da je cilj vlade letos javni dolg znižati na 66 odstotkov bruto domačega proizvoda, ob tem pa poudaril, da je Slovenija pri zniževanju dolga med prvimi v Evropi. "Zato je bila tudi zadnja zadolžitev ne za tekočo porabo, ampak za upravljanje z dolgom, po domače za reprogramiranje tega dolga. Za nas je zelo pomembno, da ne bi prišli v slabše razmere zelo zadolženi," je izpostavil.

Na vprašanje Ivanuše, kdaj bi po oceni slovenske vlade naslednja kriza lahko nastopila, je Šarec odgovoril, da "verjetno ne sedete v avto in se pogovarjate celo pot, kako se boste zaleteli, ampak kako boste prišli na cilj in vozili po zdravi pameti".

Ivanuša je premierja tudi vprašal, ali imamo v Sloveniji v rezervi novo valuto, saj po besedah poslanca SNS svetovni ekonomisti napovedujejo tudi slabšanje valute evra, celo njej zlom. "Glede zloma evra gre za špekulacije," je odvrnil Šarec. Kot je dejal, nihče v Evropi še ni omenil nič takega, tudi Evropska komisija in inštitucije so bolje pripravljene na novo dogajanje. Vlada vse stvari spremlja in se bo na morebitno ohlajanje primerno odzvala, je dejal in dodal, da še ni treba govoriti o katastrofičnih scenarijih.

Mesec: 'Razbremenjujete predvsem menedžerje, najbolje plačane zdravnike'

Poslanec Levice Luka Mesec je pred kratkim predstavljeni davčni reformi očital, da kljub drugačnim obljubam ne razbremenjuje najbolj produktivnih. Mojstrica v proizvodnji, ki zasluži 850 evrov neto mesečno, bo po davčni reformi dobila 2,60 evra na mesec več. Administrator s 1000 evri mesečne plače bo dobil slabih devet evrov, razvojni inženir s 1460 evri mesečne plače pa slabih 13 evrov več. Programerka, ki prejema 1970 evrov mesečne neto plače, bo imela v žepu slabih 19 evrov več, je izračune predstavil Mesec. 

Na drugi strani se lahko poslanec v državnem zboru z 2791 evri plače veseli dodatnih 60 evrov, dobro plačani zdravnik s 6000 evri neto bo zaslužil 100 evrov več, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak z letno plačo pol milijona evrov pa bo mesečno prejemal dodatnih 186 evrov. 

Poudaril je, da se prihodki z davčno reformo občutno povečajo šele pri kadrih, ki imajo plačo višjo od dvakratnika poprečja, kar pa ni več srednji razred. Zastavljena reforma bo tako najbolj koristila najbolje plačanim, je prepričan Mesec: "Razbremenjuje predvsem menedžerje, najbolje plačane zdravnike, funkcionarje in podobno."

Šarec je v odgovoru spomnil, da davčna reforma rešuje tudi nastale razmere po zvišanju minimalne plače, razbremenjuje tudi regres. "Predvsem pa želimo razbremeniti srednji razred," je zagotovil in se vprašal, koliko v Sloveniji sploh je resnično bogatih.

"Razbremenitev je takšna, kot si jo ta država ta hip lahko javnofinančno privošči," je še dodal premier in zagotovil, da se "o detajlih ... lahko zagotovo še pogovarjamo". Ključno za zvišanje plač pa bo zvišanje dodane vrednosti.

Šarec: 'V mnogih primerih so podražitve tudi neupravičene'

Šarec je v odgovoru na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko (SDS) o tem, kako bo vlada preprečila prenos bremena zaradi dviga plač na uporabnike javnih storitev, med drugim izpostavil, da se dvigajo tudi plače v gospodarstvu in pokojnine ter minimalna plača. "So pa v mnogih primerih te podražitve tudi neupravičene," je dejal.

Po oceni poslanke SDS je vladna ekonomska politika neprimerna. Kot je povzela, je vlada že v začetku mandata dvignila minimalno plačo, da bi ohranila socialni mir, pa je sklenila tudi dogovor s sindikati o dvigu plač javnim uslužbencem.

"Ob tem pa seveda niste zagotovili dodatnih finančnih sredstev za povišanje stroškov, ki bodo s tem nastali. Posledično so javni zavodi zaradi višjih izdatkov za plače dvignili cene javnih storitev. Govorimo zlasti o dvigu cen v vrtcih in o dvigu cen v domovih za ostarele," je poudarila. Lep Šimenkova je prepričana, da je vlada tako "zelo elegantno vso breme dviga plač prenesla na uporabnike storitev".

Šarec je med drugim odvrnil, da je splošni dogovor za pogodbeno leto 2019 zahteval zagotovitev dodatnih sredstev za zdravstveno nego v socialno-varstvenih zavodih, saj so prejšnje vlade zaradi tedaj nujnih varčevalnih ukrepov linearno znižale cene zdravstvenih storitev.

"To je tudi nadpovprečno prizadelo socialno-varstvene zavode, saj v odhodkovni strukturi 80 odstotkov odhodkov zdravstvenih storitev predstavljajo stroški dela. Zavodi že od druge polovice leta 2017 ne dobijo zadostnih sredstev za kritje stroškov dela, kaj šele za materialne stroške in amortizacijo," je dejal. Ob tem je izpostavil, da dogovor vlade o zvišanju plač, dogovorjen s sindikati, to upošteva.

Izpostavil je tudi, da se plače dvigujejo tudi v gospodarstvu, prav tako pokojnine, pa tudi socialni transferji in minimalna plača. "To pomeni, da se tudi na drugi strani nekaj zvišuje. So pa v mnogih primerih te podražitve tudi neupravičene, saj se je v nekaterih primerih podražilo tudi za 15 odstotkov," je izpostavil Šarec, ki se ne more znebiti tudi občutka, da se je zvišanje plač izkoristilo kot izgovor za podražitve.

'Kar je Leben delal na ministrstvu, mnogim gotovo ni bilo všeč'

Delo na ministrstvu za okolje in prostor se mora nadaljevati tako, kot se je začelo pod ministrom Juretom Lebnom, pa je Šarec poudaril v odgovoru na vprašanje poslanke NSi Ljudmile Novak, ki je premiera vprašala, ali je Leben, ki je prejšnji teden odstopil zaradi afere z maketo, res odšel zaradi makete drugega tira ali pa je moral oditi, ker je na prste stopil lobijem. "Boste prihodnjemu ministru stali ob strani ali bo moral tudi ta odstopiti, ko se bodo pojavile nove afere?" je vprašala.

Šarec se je strinjal, da se okoli lobijev v Lebnovem primeru "veliko špekulira". Kar je Leben delal na ministrstvu, mnogim gotovo ni bilo všeč, je dejal premier in med drugim spomnil na Lebnovo nasprotovanje frackingu, neprimerno lobiranje ter smetarske in še kakšne zgodbe.

A maketa je dejstvo in Leben je ponudil odstop, ker je želel razbremeniti položaj, je spomnil. Ponovil pa je oceno, da je bil Leben na okoljskem resorju prvi minister po 15 ali celo več letih, ki "je delal, kot je treba". 

Šarec za prihodnost zato pričakuje, da se bo delo na ministrstvu nadaljevalo "točno tako, kot ga je zastavil Leben". Med konkretnimi področji je izpostavil ravnanje z odpadki, degradirana območja in stečaje povzročiteljev, podnebne spremembe, gradbeno in stanovanjsko zakonodajo. "Vse to pričakujem, da bo naslednji minister nadaljeval. Verjamem, da je tudi splošen konsenz, da je to prava pot," je še dodal.