Šarec o reševanju težav v javnem zdravstvu: Ne bomo pristali na izsiljevanja in pritiske

Tako v odgovoru Mihi Kordišu iz Levice kot Robertu Pavšiču iz stranke LMŠ se Šarec ni mogel izogniti odmevnemu pismu predsednika sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igorja Muževiča, ki ga je prejšnji teden objavil tednik Mladina. "Če bi bil teoretik zarot, bi rekel, da gre za navodila, ki se danes uresničujejo. Rekel bi, da za tem tiči en sam cilj, postati zasebnik. Zbal bi se, da gre v ozadju zgolj za finančne interese," je dejal.

A je premier dodal, da ni teoretik zarot, zato upa, da ne gre za lažno igranje na čustva in zlorabo strahu pred boleznijo. "Upam, da ne gre za izsiljevanje na plečih bolnikov. Želim verjeti, da ne gre za načrtno rušenje javnega zdravstva in insceniranje neznosnih razmer. Želim verjeti, da cilj ni privatizacija," je opozoril.

Šarec sicer ne skriva, da ga odpovedi zdravnikov skrbijo. A strah ljudi, da bodo ostali brez zdravnika, je odveč, saj vlada po njegovih besedah ne bo dopustila kolapsa primarne zdravstvene ravni.

Premier je odgovoril tudi na Pavšičevo vprašanje v zvezi z morebitnim izstopom zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Ta hip po njegovih besedah ni mogoč izstop nobene poklicne skupine, saj bi sistem razpadel. Spregovoril je tudi o plačah zdravnikov in dejal, da čeprav niso vse zdravniške plače visoke, je bilo januarja med 1000 najbolje plačanimi javnimi uslužbenci 838 zdravnikov.

Pri tem je ponazoril, da je bil sam januarja na 1714. mestu, minister za zdravje pa na 2248. mestu na lestvici najbolje plačanih javnih uslužbencev.

Kordiš je v svojem poslanskem vprašanju ocenil, da je treba zaradi prikrite privatizacije, ki smo ji priča v javnem zdravstvu, novelirati zakon o zdravstveni dejavnosti in v njem "zamašiti privatizacijske luknje". Šarec je v odgovoru dejal, da ga bolj kot privatizacija skrbijo predolge čakalne dobe v zdravstvu ter vprašanje dostopnosti in kakovosti storitev za bolnike.

Premier se ni strinjal z oceno, da so koncesije glavni vzvod neželene privatizacije. Po njegovih besedah velja koncesionarje razumeti kot del javnega zdravstva in ne kot zasebnike. Je pa pritrdil mnenju, da je vendarle treba novelirati zakon o zdravstveni dejavnosti. Glede odnosa vlade do zdravniških sindikatov pa je dejal, da loči med sindikati in zdravniki.

Premier je navedel podatke, ki po njegovih besedah kažejo, da so se čakalne dobe v zadnjega pol leta, od oktobra do marca, vendarle skrajšale. "Skupno število čakajočih se je zmanjšalo za 40.180 oziroma za 24 odstotkov. Od tega se je število čakajočih na prve specialistične preglede zmanjšalo za več kot 15.600 oziroma za petino," je navedel.

Število čakajočih na terapevtske in diagnostične posege se je po Šarčevih besedah zmanjšalo za 24.500 oziroma za več kot četrtino: "V istem obdobju, torej od oktobra do marca, se je skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo zmanjšalo za 20.060 bolnikov oziroma za 29 odstotkov. Od tega se je število čakajočih na prve specialistične preglede zmanjšalo za 5750 oziroma 17 odstotkov."

Število čakajočih na terapevtske in diagnostične posege pa se je zmanjšalo za 40 odstotkov, to je za 14.310. "To pomeni, da se čakalne vrste vendarle znižujejo, ne še tako, kot bi si vsi to želeli, vendar, nek napredek je," je še dodal premier.

Med aktualnimi vprašanji tudi tretja razvojna os

Poslanec NSi Aleksander Reberšek pa je ob začetku aprilske redne seje DZ premieru Šarcu postavil vprašanje v zvezi s traso hitre ceste od Šentruperta oz. Arje vasi do Velenja. Znova se je zavzel za traso od Arje vasi, ki bi jo zgradili hitreje, bila bi cenejša za 200 milijonov evrov, uničila bi manj kmetijskih zemljišč in terjala rušenje manj objektov. Prav tako bi povezala regionalna središča Velenje, Celje in Žalec.

"Korošci si cesto zaslužijo - že včeraj," je opozoril Reberšek in dodal, da "hočemo cesto za Korošce, ne za gradbene barone".

Premier se je strinjal, da mora biti vsak projekt, tudi ta, zgrajen transparentno, okoljsko sprejemljivo in v korist državljanov. Je pa opozoril na številne civilne iniciative, ki se pojavljajo ob tovrstnih projektih. "Nekatere imajo dober namen, druge spet drugačnega," je menil. Dodal je tudi, da na splošno velja, da bi vsi želeli cesto in drugo infrastrukturo, a ne mimo njih.

"Prav je, da se pogovarjamo, da izmenjamo stališča, a trasa, ki je sedaj predvidena, je bila izbrana po dolgih, mučnih postopkih," je nadaljeval Šarec. Poudaril je, da nobena od dveh tras do Velenja ni idealna in bo vsaki od tras kdo nasprotoval, sta pa bili obe ocenjeni "z vseh možnih vidikov". "Če želimo, da bomo začeli tretjo razvojno os res graditi, da bomo res enkrat dočakali tudi odprtje, moramo nehati s temi večnimi premetavanji sem in tja in spreminjanjem tras," je opozoril.

Izvedbene aktivnosti na tretji razvojni osi se intenzivirajo, veliko dela je opravljenega, ostaja pa še problem finančne konstrukcije, je spomnil Šarec. "Mislim pa, da ministrstvo precej dela na tem," je povedal. Dodal je, da se seveda lahko osebno angažira in vse še enkrat preveri. "Vendarle pa si vsi želimo, da se gradnja čim prej začne," je izpostavil.

Če ne bomo hitro začeli graditi in ne bomo hitro tudi zaključili tretje razvojne osi, "bo stagniralo gospodarstvo in vse druge stvari", je še posvaril premier in dodal: "Predlagam, da se nehamo preganjati okoli tras in začnemo delati."

O konkretnih prioritetih predsedovanja Šarec za zdaj še ni želel govoriti

Nabor tem predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021 je širok, o konkretnih prioritetah pa je še nemogoče govoriti, pred vrati so evropske volitve, je na poslansko vprašanje Anžeta Logarja (SDS) o viziji in prioritetah predsedovanja odgovoril premier Šarec.

Ko ste zavrnili nastop v Evropskem parlamentu, ste nas opetnajstili za vašo vizijo prihodnosti EU v tem ključnem obdobju, je Šarcu očital Logar, in ga pozval, naj predstavi vizijo razvoja EU ter ključne izzive in prioritete Slovenije med predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici leta 2021.

Glede na to, da bo imel Šarec čez dve leti v rokah "škarje in platno" evropske prihodnosti, je pravi naslovnik za ta vprašanja, je ocenil opozicijski poslanec.

Pri tem je Logar opozoril, da naj bi Hrvaška svoje predsedovanje Svetu EU v prvi polovici leta 2020 izkoristila za sporočanje težav pri urejanju svojih vprašanj glede meje. Glede na to, da je Šarca zapustil tudi svetovalec za zunanjo politiko, ki je bil edini izkušeni diplomat v premierjevem kabinetu, ga je zanimalo, ali ni pravi in skrajni čas, da premier predstavi njegovo videnje prioritet Slovenije v času predsedovanja in kako bo Slovenija zagotavljala svoje interese v EU.

Nabor tem predsedovanja je širok, o konkretnih prioritetah pa je nemogoče govoriti, ker se bo do druge polovice 2021 še marsikaj zgodilo. Vse je odvisno od evropskih volitev in kakšen bo njihov izid, ali bomo na ključne pozicije v institucijah EU dobili ljudi, ki bodo spoštovali vladavino prava, je odgovoril Šarec.

Po njegovem z odhajajočo komisijo ne moremo biti zadovoljni. Temeljna želja pri tem je, da bo naslednja Evropska komisija manj politična, da bo bolj naklonjena vladavini prava, bolj nevtralna in bo bolj gledala tudi na potrebe majhnih držav. Če so na ključnih položajih ljudje, ki imajo vizijo za naprej, brez obujanj starih praks, nekih teženj ali ne vem česa še vse, je bistvena razlika, kot če jih imamo. Danes imamo predsednika Evropskega parlamenta, ki sledi takšnim praksam, pa še kakšen bi se našel, je dejal Šarec.

Šarec bi si želel, da bi nova Evropska komisija spet dala na mizo širitev, torej Zahodni Balkan, ki je trenutno "kar precej pereča tema".

Slovenija bo pripravila nabor dosjejev, ki jih bomo obravnavali med predsedovanjem, delovna skupina že dela na tem. Vendar se do takrat lahko marsikaj spremeni, nenazadnje tudi te vlade takrat lahko ne bo več. Vse to je treba imeti v obziru, ko gledamo naprej, je dejal premier.

Logar z odgovorom ni bil zadovoljen, premierja je opozoril, da ni predstavil vizije, ki naj jo Slovenija zastopa na ravni EU. Ne zanima me, kaj pravi Juncker, kakšna bo komisija v novem mandatu, kaj bo delala Hrvaška med predsedovanjem, je dejal poslanec. Premierja je opozoril, da javnost ne pozna njegovih stališč do ključnih tem, s katerim se bo ukvarjala EU. "Tu smo vsi, dvorana je polna," ga je pozval, naj pojasni, za kakšne spremembe EU in v kateri smeri se bo zavzemala Slovenija.

Vizija EU ni odvisna od tega, kako se boste odrezali na evropskih volitvah, ampak od tega, kako podrobno je pripravljen načrt in ali je jasno, kaj so ključni izzivi, je opozoril premierja.

Vlada bi morala že imeti pripravljen jasen načrt, a ga očitno nima, kot tudi ne ideje, kakšne prioritete bi zastopala, je dejal Logar. Zato je predlagal, da razpravo o tem opravi DZ, ki bo o njegovem predlogu odločal v torek.