Dva meseca po odhodu kohezijskega ministra: 'Vse bo pravočasno in tako, kot mora biti'

Izvajanje projektov in programov, ki se financirajo iz evropskih sredstev, je v polnem teku, je danes v DZ na podobno poslansko vprašanje kot pred mesecem dni ponovil premier Marjan Šarec. "Novega ministra bom predlagal, ko mi bo stranka SAB, iz katere kvote je, sporočila ime. Nič ne skrbite, vse bo pravočasno in tako, kot mora biti", je zagotovil. 

Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je namreč danes opozorila, da je minilo že dva meseca, odkar je s položaja ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko odstopil Iztok Purič: "Očitno se ne zavedate, kako pomemben je ta resor." Podobno kot poslanec NSi Jožef Horvat pred mesecem dni je izpostavila, da Slovenija evropska sredstva črpa slabo.

A Šarec je povzel, da so bile na tem področju težave z informacijsko tehnologijo, ki ne ogrožajo več izvajanja kohezijske politike v državi. "Kohezijska politika je ena od prioritet, dobro se zavedamo, da je ta denar še kako pomemben," je dejal.

S Puričevim odstopom se ni spremenilo nič. "Ministrstvo dela naprej in ga začasno vodi predsednica SAB Alenka Bratušek, tako da to zagotovo ni brez vodenja. Projekti tečejo in verjamem, da bomo tu napravili še večji napredek," je menil.

Kot je povzel, so reševali 11 projektov iz prejšnje perspektive, do danes smo v Bruslju upravičili porabo 848,3 milijona evrov sredstev, torej 27,6 odstotka vsega, kar je Sloveniji na voljo, konec lanskega leta smo bili na 24,2 odstotka.

Izvajanje projektov in programov je po njegovih vnovičnih zagotovilih v polnem teku. "Trenutno se izvaja 4624 programov, za 2,54 milijarde evrov je bilo odločitev o finančni podpori, kar predstavlja 83 odstotkov razpoložljivih sredstev," je dodal.

'Spremembe zakonodaje za pregon t. i. vard je mogoče sprejeti v nakrajšem možnem času'

Poslanca SD Predraga Bakovića je v poslanskem vprašanju premierju zanimalo, katere ukrepe načrtuje država, da prepreči delovanje vard oziroma paravojaških formacij, kot jih je imenoval, da ne bi te med prebivalci sejale vznemirjanja in občutke ogrožanja.

V odgovoru poslancu je Šarec spomnil, da je Svet za nacionalno varnost na nedavni seji ministrstvoma za pravosodje in notranje zadeve naložil, da v najkrajšem času pripravita spremembe kazenskega zakonika in prekrškovnih predpisov s ciljem, da bi lahko ukrepali ob aktivnostih skupin, kot je denimo Štajerska varda. Svet namreč ocenjuje, da njihove aktivnosti predstavljajo določeno stopnjo varnostnih tveganj.

Šarcu se zdi ključno, da do sprememb zakonodaje pride, saj da takšno ravnanje posameznih skupin "ne vodi nikamor". "Naša naloga je, da spremenimo zakonodajo tako, da bo omogočala učinkovit pregon teh skupin, da se bodo lahko policisti posvetili varovanju meje, ne pa spremljanju nekih vikend tabornikov," je dejal.

Policija po njegovih besedah omenjene skupine sicer ves čas spremlja, a lahko pri tem ukrepa le toliko, kolikor ji dovoljuje zakonodaja. "Vedno vemo, kje so in kaj delajo, a dokler ne naredijo prekrška, ki bi bil opredeljen v zakonodaji, jih ni mogoče oglobiti," je dejal.

'Ni res, da se na področju stanovanjske politike nič ne premika'

Pri stanovanjski politiki se je v zadnjih 30 letih res naredilo premalo, se je premier danes v DZ strinjal s poslancem Francem Trčkom (Levica), ni pa res, mu je odvrnil, da se nič ne premika. Med drugim je navedel gradnjo 3000 novih javnih stanovanj in vzpostavitev javne najemniške službe za aktivacijo zasebnih stanovanj.

Država v 30 letih ni imela resne stanovanjske politike, to je strokovno stališče večine ljudi, ki se s to tematiko ukvarjajo, je bil v poslanskem vprašanju ob začetku redne seje DZ kritičen poslanec, ki je spomnil na ustavno določilo, da mora država ustvarjati možnosti, da si lahko državljani pridobijo primerno stanovanje.

"Tega, kar je bilo v zadnjih 30 letih, ne moremo imenovati stanovanjska politika, razen če je stanovanjska politika to, da nekomu omogočaš ekstra profite s predrago gradnjo običajno slabo finaliziranih stanovanj, pogosto tudi z neplačanimi podizvajalci," je dejal Trček.

"V bistvu imamo lahko nalogo: ker 30 let ni bilo nič narejenega, se moramo nekam premakniti in se začeti ukvarjati s stanovanjsko politiko. Ker si ne želim naslednjo pomlad spet gledati šotorov pred DZ, ko nas mlade generacije dejansko opozarjajo, da stanovanjske politike nimamo," je dodal.

Koliko bo slednjih, bomo videli, je dejal premier in bil pri tem sicer zadržan do ocene resornega ministrstva in geodetske uprave, da bi lahko bilo teh stanovanj 20.000. Ocenil je, da bi lahko vključitev v to shemo spodbudili z davčnimi olajšavami.

Iz predvidenega novega stanovanjskega zakona je premier navedel tudi zamenjavo neprofitne najemnine s stroškovno, s katero naj bi republiški in občinski stanovanjski skladi dobili dovolj denarja za vzdrževanje obstoječih in gradnjo novih stanovanj, ter možnost višjega zadolževanja skladov za gradnjo stanovanj.

V pripravi posebni zakon o jamstveni shemi

Predvidena so tudi državna jamstva za posojila za stanovanjske zadruge in tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje. Glede tega je premier ministrstvu za finance naročil pripravo posebnega zakona o jamstveni shemi, kar da bo hkrati tudi odgovor na nedavni ukrep Banke Slovenije, ki je banke omejila pri odobravanju posojil državljanom.

Trček je ocenil, da je "norost" siliti ljudi, da se zakreditirajo za 30 let za nakup predragih stanovanj, in poudaril, da bi se morale prioritete države na stanovanjskem področju odražati tudi v državnem proračunu.

Priseljevanje oseb iz tretjih držav po mnenju Šarca ni posebnost zgolj Slovenije

Premier Šarec je v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča (SNS) glede naraščanja priseljevanja državljanov tretjih držav v Slovenijo dejal, da tovrstno priseljevanje ni posebnost zgolj Slovenije, ampak je "enako še kje v EU". Priseljevanje je po njegovem tudi posledica pomanjkanja delovne sile na nekaterih področjih.

Jelinčič je namreč v poslanskem vprašanju opozoril na veliko rast priseljevanja oseb iz tretjih držav v Slovenijo, posledično pa naraščanje nekaterih socialnih transferjev za tujce.

Šarec je v odgovoru priznal, da pri pridobivanju dovoljenj za stalno in začasno prebivanje verjetno prihaja do nekaterih zlorab, a pojasnil, da se država s tem spopada že nekaj časa.

Priseljevanje je po njegovih besedah tudi posledica pomanjkanja delovne sile na

nekaterih področjih "in kjer je pomanjkanje, je zagotovo treba pridobiti tudi ljudi iz tujine", je dejal. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zato pripravlja ukrepe za lažje pridobivanje delovnih dovoljenj za tiste, ki bi želeli delati v Sloveniji. "V nekaterih podjetjih namreč primanjkuje delovne sile, kar je treba upoštevati," je dejal.

31. oktobra 2019 je imelo sicer po besedah Šarca veljavno dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji 86.710 oseb iz tretjih držav, veljavno dovoljenje za začasno prebivanje pa 76.639 oseb. Med veljavnimi dovoljenji za začasno prebivanje je največ veljavnih enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, sledijo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in študija. Največ dovoljenj za prebivanje imajo državljani BiH, sledijo državljani Kosova in Srbije.

Iz držav članic evropskega gospodarskega prostora je imelo po besedah premierja 31. oktobra 2019 veljavno potrdilo o prijavi stalnega prebivanja v Sloveniji 12.130 oseb, 16.145 oseb pa veljavno potrdilo o prijavi prebivanja.