Predsednik vlade Marjan Šarec se je odzval na predlog predsednika RS Boruta Pahorja za sklic Sveta za nacionalno varnost.
Kot je uvodoma pojasnil Šarec: ''Iskreno verjamem v vaš najboljši namen in zato jemljem posredovani predlog kot vaš prispevek k urejanju razmer. Vendar je nemogoče spregledati dejstvo, da je čas za kaj takega mimo. Vprašanja in dileme v zvezi s tem so se preselila na pristojne organe, bodisi na Inšpektorat za javni sektor, ki preverja zaposlitve, bodisi na policijo in tožilstvo, ki bosta obravnavali morebitno izdajo tajnih podatkov.''

Šarec v odgovoru Pahorju nadaljuje: ''Dejstvo je, da še zdaleč ne gre za izredne razmere in vojno med komer koli, kot se skuša prikazati v javnosti. Gre zgolj za vprašanje pristojnosti posameznih organov. Sam seveda zaupam strokovnim organom in oni so tisti, ki so zdaj dobili materijo v reševanje. Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb je politični nadzorni organ in ne civilni, kot se rado poudarja. Civilni nadzor vrši civilina družba, javnost, in ne politika.''
Slovenija je po njegovem prepričanju država z razvitim formalnim in neformalnim demokratičnim nadzorom nad obveščevalno-varnostnimi službami. Kompleksen demokratičen nadzor po njegovem mnenju odlično deluje. "Imamo raznolik sodni nadzor, nadzor neodvisnih institucij, kot je računsko sodišče, ali inšpektoratov z različnih področij, kot tudi notranji nadzor ali notranjerevizorski nadzor. Vsi potekajo v skladu z njihovimi pristojnostmi in, kar je najbolj pomembno, daleč od oči javnosti," je zapisal. V primeru nedvoumno ugotovljenih morebitnih zlorab služb pa je po njegovi oceni prav, da se javnost s tem seznani.
Zatika se le pri političnem nadzoru
Zatika se le pri eni obliki nadzora, to pa je politični nadzor, je v pismu ocenil Šarec in dodal, da je verjetno razlog v tem, da Knovs vodi predsednik ene od opozicijskih strank, ki po svoje tolmači zakonske pristojnosti. "S svojim ravnanjem seveda ne prispeva k nepristranskosti in zbuja upravičen vtis, da je bolj kot nadzor na prvem mestu njegova lastna promocija," je zapisal.
Po njegovem mnenju neposredne javne obtožbe "ad personam", ki jih predsednik Knovsa Matej Tonin izreka na račun kabineta predsednika vlade, ne da bi pred tem predložil ustrezne dokaze, to le še podkrepijo.
Zadnjo zaostritev odnosov med Sovo in Knovsom sicer predstavlja naznanilo suma storitve kaznivega dejanja razkritja tajnih podatkov, ki ga je Sova podala na tožilstvo in policijo zaradi javnega dela poročila Knovsa o zapletih v arbitražnem postopku. Razmere pa so napete že od nadzora Knovsa na Sovi, povezanega s kadrovanjem v času Šarčeve vlade in konkretno Šarčeve znanke na Sovi.
Kot je zapisal, je odgovoril po tehtnem, nekajdnevnem razmisleku. Pahorja je zaprosil za razumevanje njegove odločitve, in sicer, ’’da počakamo na ugotovitve ustreznih organov, saj je bilo škodovanje interesom Slovenije in politizacije v preteklosti veliko in preveč. Seja razširjene sestave SNAV v tem trenutku, ko je veliko takšnih in drugačnih manipulacij in obtoževanj, ne bi bila smiselna, saj bi utegnila spolitizirati še to posvetovalno telo vlade.’’
Borut Pahor odločitev spoštuje
Predsednik republike Borut Pahor se je seznanil s pismom predsednika vlade Marjana Šarca. Ker je predsednik vlade tudi predsednik Sveta za nacionalno varnost in pristojen za njegovo vodenje, predsednik Pahor njegovo odločitev spoštuje, so sporočili z Urada predsednika Republike Slovenije.

KOMENTARJI (658)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.