Šarec: Izgradnja bataljonske skupine in izvidniškega bataljona se nadaljuje

Sicer je bila izgradnja dveh bataljonskih skupin dolga leta v načrtu. Šarec pravi, da so v prejšnjem mandatu na ministrstvu skupaj z zvezo Nato ugotovili, da bi bilo predvsem s kadrovskega vidika smiselno opustiti eno bataljonsko skupino in jo nadomestiti s srednjim izvidniškim bataljonom. Zato je bila v času prejšnjega ministra sprejeta odločitev o vzpostavitvi ene srednje bataljonske skupine in enega srednjega izvidniškega bataljona.

V obeh primerih zmogljivosti temeljita na srednjem bojnem bataljonu, za kar potrebujeta osemkolesnike. Ob tem Šarec poudarja, da je srednji bojni izvidniški bataljon nišna zmogljivost, namenjena prvim bojnim črtam v primeru krize in izrednih razmer, ki kot takšna znatno presega nacionalne potrebe Slovenske vojske. Revizija je sicer ugotovila, da zanj ni bil izdelan še noben dokument.

Po načrtih, ugotovljenih v reviziji, bi nas izgradnja bataljonske skupine in izvidniškega bataljona stala do dve milijardi evrov. Zato na ministrstvu zdaj skladno s sklepom vlade pripravljajo rešitev za izgradnjo srednje bataljonske bojne skupine in kasneje izvidniškega bataljona, kjer zasledujejo cilj, da prihranijo vsaj 400 milijonov evrov glede na dosedanje ocene.

Iz revizije nadalje izhaja, da je 45 oklepnikov premalo za en bataljon, je povedal Šarec. "Vse aktivnosti v prihodnje je treba izvesti na način, da bo zadoščeno minimalnim standardom tako po številu kot po kakovosti oklepnikov." Kupljeni bodo po modelu država državi, pri čemer se bodo odločili za vozilo, ki je že preizkušeno, je napovedal.

Poziv, naj alternativo oklepnikom iz programa boxer najdejo čim prej, je prišel tudi od vrhovnega poveljnika obrambnih sil predsednika republike Boruta Pahorja, ta je revizijo že prejel. "Kot je tudi navedeno v 3. sklepu vlade, ki je bil sprejet ob seznanitvi z revizijskim poročilom, pa ponovno poudarjam, da so roki za alternativne predloge popolnoma jasni in so bili predstavljeni tudi javnosti," je dejal Šarec.

Minister je v pogovoru za STA kritiziral tudi stanje na Upravi RS za zaščito in reševanje, njen generalni direktor Darko But je namreč prejšnji teden Šarcu ponudil odstop. Inšpekcija urada vlade za informacijsko varnost pa je po kibernetskem napadu, ki se je zgodil v drugi polovici avgusta, uradu naložila skupno 24 ukrepov in devet priporočil, "skratka inšpekcijski zapisnik ni dober", je ocenil Šarec.

Ko so pred dvema tednoma preverjali popolnitev in odzivnost enot Civilne zaščite po regijah, so dodatno ugotovili številne pomanjkljivosti. "Pokazalo se je, da je vse bolj kot ne le na papirju, državna enota nima ne poveljnika ne namestnika," je izpostavil Šarec. Stvari na terenu kljub temu delujejo dobro in gasilci dobro sodelujejo z vojsko, Policijo in drugimi službami, "vodenje organizacije pa je drugo vprašanje".

Šarec se ob tem sprašuje, zakaj doslej ni bilo v praksi, da bi poveljnik Civilne zaščite na pomoč poklical vojsko takoj, ko se je aktiviral državni načrt, denimo tudi ob poletnem požaru na Krasu. "Ljudje so potem govorili, da vojska sedi v kasarnah, da greje svoje zadnje plati, medtem ko se gasilci mučijo na terenu," je bil slikovit. Kot obrambni minister pričakuje, da bo vojska v prihodnje aktivirana takoj, ko bo sprožen državni načrt za posamezno naravno in drugo nesrečo oz. se bo izkazala potreba po tem.

"Pričakujem, da bo novo vodstvo uprave prenovilo način, kako se jo upravlja in kako naj se odziva na krize in nesreče dosti bolj hitro, učinkovito in ob takojšnji vključitvi vseh deležnikov," je dodal.

Minister je v pogovoru za STA napovedal še povišanje proračunov za vojsko ter sistem zaščite in reševanja, v nakup katere opreme bodo usmerili ta sredstva, in predstavil svoje poglede na zaposlitvene pogoje v vojski. Pogovor bo predvidoma objavljen sredi naslednjega tedna.