Predvolilno soočenje: Šarec in Brglez JEK 2 podpirata, Prebilič ne

Prebilič je leta 2022 vstopil v državno v politiko, ko je kandidiral za predsednika države. Takrat je po povolilnih analizah največ glasov vzel Brglezu. Zdaj pa po javnomnenjskih anketah ravno z Brglezom lovi osmi in deveti stolček v Evropskem parlamentu. Se je za stranko Vesna odločil povsem pragmatično? Resno se je pogovarjal tudi z DeSUSom, ki pa z Vesno vsebinsko nima prav veliko skupnega. "Pogovori so vedno dobrodošli, vendar nas z Vesno povezuje zeleni prehod, ki je nujen in ljudi povezuje," je o razlogih, da je nosilec na listi Vesne, pojasnil Prebilič. 

Brglez računa, da bo izvoljen s preferenčnimi glasovi. "Drugače ne bi šel na zadnje mesto, ki je bolj vidno," je povedal Brglez, ki je na listi SD-ja na evropskih volitvah na zadnjem mestu. Kandidiral je tudi za predsednika države, pred mesecem še za predsednika stranke.

Šarec je leta 2019 zavrnil ponudbo Evropskega parlamenta, da bi nastopil na plenarnem zasedanju v Strasbourgu in predstavil svojo vizijo prihodnosti Evropske unije. Takrat so nekateri v tej potezi videli nerazumevanje evropske politike, celo norčevanje iz Evrope. Ga tokrat res vleče v Bruselj ali kandidira na željo, morda celo ukaz, premierja Roberta Goloba? "O, kakšno norčevanje neki. Takrat je bil predsednik Tajani in moral sem pokazati gesto in pred njim nisem nastopil," je povedal Šarec in priznal, da se na listo ni rinil sam, temveč da so ga povabili. "Lahko bi se odločil drugače in bi se namesto mene tukaj mučil nekdo drug."

Premier Golob je na festivalu Svobode predstavil tudi kandidata za evropskega komisarja in to, preden so se o njem dogovorili na koalicijski ravni. Kaj si Prebilič misli o tej potezi in kaj o kandidatu Tomažu Veselu? "Z njim nikoli nisem delal, bi si pa z njim želel izmenjati nekaj besed. Mislim, da je bila poteza prehitra, da se tudi kot poslanci poenotimo okoli kandidata."

Vesel ima sicer podporo stranke SD, mnogi iz te stranke, na čelu s takratno predsednico stranke Tanjo Fajon, so bili milo rečeno presenečeni, ko je premier samovoljno oznanil kandidaturo Vesela. Aprila so v SD menili, da bo Vesel težko skupni koalicijski kandidat, a sedaj so si premislili. Zakaj? "Zgodilo se je nekaj neverjetnega, bil je prvi kandidat, ki se je SD-ju predstavil. Ugotovili smo, da je sodelovanje možno." Brgleza je Vesel prepričal tudi s tem, da je kompetenten in pozna, kako poteka evropska politika, "morda celo bolj od tistega, ki ga je predlagal". 

Vojna v Gazi 

Vlada je začela postopek za priznanje Palestine. Kako si Prebilič razlaga, da je vlada najprej rekla, da bo priznanje podala skupaj s Španijo in Irsko konec tega meseca, potem pa to preložila na čas po evropskih volitvah. "To obžalujem, mislim, da bi bil učinek drugačen, če bi to počeli z drugimi evropskimi partnerji. Tudi Izraelu moramo poslati jasen signal, da je z njihovim ravnanjem v Gazi nekaj hudo narobe." Prebilič na strani vlade pogreša več odločnosti. 

Šarec trdi, da se je Slovenija tokrat izkazala. "Vsi narodi si zaslužijo živeti v lastni državi. Vedno smo podpirali politiko dveh držav."

Zunanja ministrica Fajonova je po obisku Izraela dejala, da slovensko priznanje Palestine ni več vprašanje. Je pa očitno vprašanje časa. Zakaj stranka SD torej odločneje ne zahteva, da se to zgodi takoj? Iz SD-ja je slišati, da se s priznanjem zavlačuje po nepotrebnem. "Stranka to zahteva, vendar smo v koaliciji, ki je takšna, kot je," je pojasnil Brglez, ki meni, da se prvič odpira možnost skupaj z drugimi državami. "Priznanje je minimalno, kar bi morali narediti," je dodal. 

Zeleni prehod

V predvolilni kampanji se pri pomembni temi za človeštvo – pri zelenem prehodu – že pojavljajo populizmi. Na evropski in nacionalni ravni. 

"Zeleni prehod je nujen, vsi se zavedamo podnebnih sprememb. Lani sem bil več mesecev na terenu po ujmi. Vendar zeleni prehod mora biti vzdržen," je pojasnil Šarec in dodal, da ne podpirajo ekstremizma, tistih, ki so preveč aktivistični in tistih, ki zanikajo podnebne spremembe. 

"Zeleni prehod je gospodarska in poslovna priložnost in je možnost za vse," je povedal Prebilič in dodal, da evropski zeleni dogovor predvideva tudi veliko novih delovnih mest. "Desni del se pogovarja o manj Evrope, kar ni rešitev, rešitev je več Evrope," trdi Prebilič, ki meni, da bo zeleni prehod postal žrtev vojne v Ukrajini, kamor po njegovih besedah roma denar, ki je bil priborjen za reševanje drugih vprašanj. 

JEK 2 

V jeseni nas čaka posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka krške nuklearke. Šarec in Brglez projekt podpirata. "Slovenija je jedrska država, sam sem v preteklosti že povedal, da jedrsko energijo potrebujemo," je povedal Šarec, ki meni, da drugi blok potrebujemo, saj da bo najdražje takrat, ko energetsko ne bomo samooskrbni. 

Brglez referendum vidi kot eno od poti, ki jo je politika sprejela, sam pa da doslej ni glasoval proti jedrski energiji. "Če se bodo ljudje odločili, da je to prava pot, je to prav. Tudi sami zagovarjamo, da moramo v tem prehodnem obdobju najverjetneje z jedrsko energijo priti do tega, da se bomo lahko razogljičili."

Prebilič na drugi strani je proti projektu. "Mislim, da ljudem nismo dali vseh informacij, da bi se lahko odločili. Koliko bo to stalo, kdo bo plačal in koliko energije bomo dobili." Trdi, da teh informacij ni, zato se mu zdi podcenjujoče, da bodo ljudje o tem glasovali. "Smo jedrska država in bomo še naslednjih 40 let, ker smo tako politično odločitev že sprejeli z JEK 1." Po njegovem mnenju je treba energetsko vprašanje reševati danes, kar da je mogoče samo z obnovljivimi viri. 

Politična prihodnost

SD-ju po napovedih kaže, da bo osvojil en evropski stolček. Če to ne bo Brglez, sam trdi, da bo vseeno vztrajal v domači politiki. "Vsako takšno igro razumem kot šah, pač izgubiš, se naučiš in greš naprej. Imam še energijo, da kaj naredim," o svoji prihodnosti pravi Brglez. 

Tudi Prebilič v primeru neuspeha ostaja v lokalni politiki, čeprav upa, da bo volivce prepričal na evropskih volitvah. 

Če se bo z liste Svobode v evropski parlament uvrstil le en kandidat, bo to hud udarec za stranko. LMŠ je imela na primer dva poslanca. Ali je Šarcu žal, da Grošelj, ki velja za aktivnega evropskega poslanca, ni ostal pri Svobodi? "Grošlja ne bom komentiral, ker ga ni tukaj in ne bi bilo korektno. Je pa dejstvo, da se sam odloči in je vsak svoje sreče kovač. Želim mu vse dobro in da bo kampanja argumentirana."

Preverjanje izjav

 Vsa soočenja kandidatov za evropske poslance pazljivo poslušamo in preverjamo resničnost njihovih izjav. To kot vsakič doslej počne novinarska ekipa rubrike Dejstva, skupaj s strokovnjakoma za evropske politike in mednarodne odnose doc. dr. Juretom Požganom in magistrico razvojnih študij Laro Bandi. Ne spreglejte torej, kdo od nocojšnjih kandidatov bo v svojih izjavah točen in resničen. Čigave besede bodo imele težo? To je pomembno, da se boste 9. junija lažje odločili, kdo bo vaš glas v Evropskem parlamentu, kdo bo branil slovenske interese.