Sodni senat je tako presojal, ali je mogoče kršitev zapovedi nošenja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih opredeliti kot kršitev ukrepov, s katerimi se "prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih" na podlagi 39. člena ZNB. Problem, na katerega so naleteli, je, da je bila ta zapoved določena z odloki: "Ker odlokov Vlade RS ni mogoče šteti za predpis, s katerim se določa vsebina prekrškov, je Vrhovno sodišče odgovor iskalo v razlagi zakonske določbe. Svojo odločitev je oprlo na ustavnosodno presojo posegov v svobodo gibanja (32. člen Ustave) in sistematično razlago besedila ZNB."
Pri tem so ugotovili, da se sama zapoved nošenja zaščitne maske po vsebini odločilno razlikuje od posegov v svobodo gibanja. Ne gre torej za prepoved ali omejitev gibanja, ampak "kvečjemu kot samostojen poseg v svobodo ravnanja (35. člen Ustave), ki zahteva samostojno pravno podlago." Zakonodajalec je to sicer predviden v ZNB, "a le zdravstvenih delavcev in sodelavcev zaradi preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb, ne pa tudi širše za celotno prebivalstvo." Takšen odlok tako, po razumevanju odločitve sodišča, ne more biti zapovedan z odlokom, ampak potrebuje samostojno pravno podlago.
V tej zadevi je odločal sodni senat, ki so ga sestavljali vrhovna sodnica in sodnika, Branko Masleša kot predsednik ter dr. Primož Gorkič in Barbara Zobec kot člana. Odločitev ni bila sprejeta soglasno.
Vrhovna državna tožilka Barbara Jenkole Žigante je za 24UR pojasnila, da druga točka prvega odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, ki prepoveduje oz. omejuje gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih ne more biti pravna podlaga za izdajo odloka vlade, ki je nalagal obvezno nošenje mask. Glede na to, da druga točka govori o omejitvi gibanja, so zatrjevali, da to ni podlaga, da se zapove obvezno nošenje mask. "Tej moji zahtevi je vrhovno sodišče v celoti ugodilo in v konkretni zadevi ustavilo postopek, kar bo imelo vpliv na druge podobne primere," je še dejala.
"Neverjetno. Povsod drugod po EU se je sodna veja oblasti trudila pomagati reševati zdravje in življenja ljudi," pa se je na odločitev vrhovnega sodišča odzval predsednik vlade.
KOMENTARJI (127)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.