Sanacija gozdov na Goriškem Krasu ocenjena na več kot 47 milijonov

V Načrt sanacije so vključeni ukrepi za izvedbo sanacije, ki jih načrtuje, dovoljuje ali določa Zavod za gozdove Slovenije, ki je pri njihovem načrtovanju v največji možni meri upošteval predloge lastnikov gozdov, lokalnih skupnosti, strokovnih služb s področja varstva narave in varstva kulturne dediščine ter ostalih deležnikov. Ukrepi so, glede na obseg poškodb, poudarjenost funkcij gozdov, gozdna rastišča in ogroženost gozda, razdeljeni v tri prioritete:

- posek poškodovanih dreves se prednostno usmerja (prva prioriteta) na območja pogorišča s 3. in 2A stopnjo poškodovanosti na območja načrtovane jesenske sadnje 2022 ter na območja s 1. stopnjo poudarjenosti socialnih funkcij,

- druga prioriteta na območjih s 1. stopnjo poudarjenosti proizvodnih funkcij in na območjih načrtovane umetne obnove jesenske sadnje 2023,

- tretja prioriteta je posek odmrlega, hirajočega drevja; invazivnih tujerodnih vrst in eventuelno posameznih nepoškodovanih dreves z namenom zaokrožitve pomlajenih površin.

V izračun stroškov sanacije so vključeni stroški poseka in spravila poškodovanega drevja, obnove, nege in varstva poškodovanih gozdov, gradnje/rekonstrukcije gozdnih prometnic, protipožarnega varstva, stroški vzdrževanja življenjskega okolja prostoživečih živali in ohranjanja oz. nege biotopov, stroški aktivnosti komuniciranja, izobraževanja in sodelovanja z javnostmi, lastniki gozdov in deležniki, stroški monitoringa stanja gozdov ter učinkov izvedenih ukrepov. Osnova za izračun ocene stroškov ukrepov sanacije je Pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove. Stroški sanacije so ocenjeni na več kot 47 milijonov evrov.

Končni obseg pogorišča je bil sicer določen 16. avgusta 2022. Predlog Načrta sanacije pa so odgovorni že predstavili županom občin Miren – Kostanjevica, Komen, Renče-Vogrsko, MO Nova Gorica ter KGZS-Zavodu Nova Gorica ter pristojnim deležnikom.

Sanacija se bo začela v letošnjem letu, večina načrtovanih del pa bo izvedena v letih 2023 in 2024. V gozdovih v lasti lokalnih skupnosti bodo načrtovani ukrepi izvedeni predvidoma do konca leta 2026, v ostalih gozdovih pa do konca leta 2028.

Gozdni požar na Goriškem Krasu je vzplamtel 15. julija, pogasili pa so ga 29. julija 2022. Obsegal je območje Slovenije in Italije. Za večino slovenskega Primorja je bila 20. julija letos razglašena zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja. Za gašenje požara je bil 17. julija aktiviran Državni načrt zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju in preklican 1. avgusta letos.

Požar na Goriškem Krasu predstavlja doslej največji požar v Sloveniji, saj je zajel skupaj 3.707 hektarjev površin, od tega 2.902 hektarja gozdov. Pogorela površina v Sloveniji in Italiji skupaj obsega približno 4.500 hektarjev. V požaru so bili poškodovani 2.004 hektarji zasebnih gozdov, 286 hektarjev gozdov v državni lasti ter 611 hektarjev gozdov v lasti lokalnih skupnosti. Od skupno 2.902 hektarjev poškodovanih gozdov jih je bilo 2.503 hektarje poškodovanih do te mere, da jih je treba obnoviti. Skupna poškodovana lesna masa, ki zajema drevje, ki je bilo poškodovano do te mere, da je ali bo odmrlo zaradi poškodb, znaša 177.051 kubičnih metrov, kar predstavlja 85 odstotkov celotne lesne zaloge gozdnih sestojev na območju požarišča pred požarom.