800.000 prekinjenih življenj: Zaradi tišine ljudje umirajo

Zaradi samomora po svetu vsako leto umre okrog 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu, ob letošnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora opozarjajo na NIJZ. 

Nižje število samomorov v lanskem letu je seveda pozitivno, pravi doc. dr. Saška Roškar z NIJZ, ki meni, da je ob medletnih nihanjih to mogoče pripisati tudi več dejavnikom: "Okrepile so se aktivnosti ozaveščanja o vplivu pandemije na duševno zdravje in iskanju pomoči, v mnogih državah so sprožili različne oblike ekonomske pomoči, da bi zmanjšali gospodarsko škodo, delo od doma je vsaj za krajši čas lahko zmanjšalo stres, okrepile pa so se lahko tudi nekatere osebne vezi in zavedanje, da "smo vsi na istem", kar je lahko zmanjšalo občutek stiske, tudi osamljenosti. Že v preteklosti so ugotavljali, da v času vojn in različnih družbenih kriz število samomorov upade, kar so razlagali s tem, da se poveča socialna povezanost, kohezija, v spopadanju s tistim, kar nas ogroža od zunaj."

Ko se razmere umirijo, pa je drugače, poudarja: "Ker pandemija še vztraja, je eno izmed glavnih vprašanj, kakšni bodo dolgoročni vplivi pandemije na samomorilni količnik, saj se bodo novi valovi okužb in s tem povezani ukrepi lahko odražali na ekonomski in gospodarski situaciji, to pa posledično na duševnem zdravju prebivalstva. Stanje je zato treba budno spremljati in pravočasno ukrepati."

Med drugim so tako pripravili Smernice za postvencijo po samomoru v šolskem okolju, ki so nastale v sodelovanju s Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora, Slovenskim centrom za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem (UP IAM) in Slovenskim društvom šolskih svetovalnih delavcev. 

Ob tem izr. prof. Vita Poštuvan opozarja: "Že več kot deset let izvajamo študije in intervencije z mladimi. V letošnjem letu smo zabeležili upad kvalitete duševnega zdravja med njimi, pri čemer je še vedno visok delež tistih, ki so že pomislili tudi na samomor. V pogovorih z dijaki, ki so bili v hudih stiskah, smo bili priča temu, kako je epidemija neugodno vplivala na njihova življenja." 

Pravočasna pomoč pomaga preprečevati hujše zaplete in motnje v duševnem zdravju posameznika, še dodajajo na NIJZ. "Število posvetov iz leta v leto narašča in jasno kaže na povečanje potrebe družbe po psiholoških svetovalnicah, saj smo v 15 letih dela s skoraj 40.000 svetovanji pomagali več kot 18.000 klientom. V letu 2020 smo opravili 3.707 svetovanj, zaradi epidemije tudi na prilagojen način, preko video in telefonskih povezav. Polovici klientov smo prva oblika pomoči, največkrat poiščejo pomoč zaradi težav v družini, depresivnosti in tesnobe, slabe samopodobe, sledijo pa težave v službi ali pri študiju, prizadetost ob smrti bližnjega (še posebej po samomoru svojca), težave zaradi telesnih bolezni, brezposelnosti. V septembru načrtujemo odprtje dodatnih štirih svetovalnic za odrasle in treh za mladostnike od 14 do 18 let, da bi dosegli dobro pokritost z brezplačno in hitro dostopno psihološko pomočjo klientom v akutni čustveni stiski. Še posebej je to pomembno v zadnjem času, ko na naš način življenja vpliva epidemija s spremljajočimi ukrepi in posledicami, ki je v manj funkcionalnih družinah povzročila dodatno poglabljanje stisk. Analiza problematike klientov namreč kaže, da se je v primerjavi z letom 2019 v letu 2020 pojavnost osamljenosti, čustvenih stisk ob telesnih boleznih, zlorab in nasilja v družini ter razvez povečala. Primerjava med prvim in drugim valom epidemije kaže premo sorazmerno poglobitev stiske s trajanjem epidemije. V prvem valu se je število osamljenih klientov povečalo za dvakrat, v drugem pa kar za štirikrat. Število odvisnih klientov (od alkohola, prepovedanih substanc, interneta oz. ekranov, iger na srečo) se je v prvem valu rahlo povečalo, v drugem pa kar potrojilo," pravi Anamarija Zavasnik, predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.

Ko nevarnost preži v virtualnem svetu

Vsako leto pa se, ko gre za preprečevanje samomora, vse bolj vrstijo tudi opozorila pred nevarnostmi, ki še posebej na mlade prežijo v virtualnem svetu. 

Letos objavljena 10-letna študija je pokazala na povečano tveganje samomora pri dekletih, ki so na spletu preživela veliko časa. Pri dekletih, ki so pri 13 letih na začetku študije vsaj dve do tri ure na dan uporabljala družbena omrežja, potem pa so njihovo uporabo še povečevala, je bilo tveganje samomora višje kot pri dekletih, ki so družbena omrežja uporabljala precej manj, izhaja iz članka, ki ga je objavila publikacija Journal of Youth and Adolescence. 

V času od 2009 do 2019 so raziskovalci v okviru projekta Flourishing Families spremljali vzorce vpliva uporabe družbenih omrežij na duševno zdravje 500 najstnikov. Ugotovili so, da je uporaba družbenih omrežij le malo vplivala na tveganje samomora pri dečkih, medtem ko je imela pri dekletih velik vpliv.  

"Očitno je v pogostejši uporabi družbenih omrežij nekaj, kar je še posebej škodljivo za mlada dekleta," je dejala profesorica BYU Sarah Coyne, vodilna avtorica študije. "Raziskave kažejo, da so dekleta in ženske zelo občutljive na medosebne stresorje, pri družbenih omrežjih pa gre le za odnose," ocenjuje Coynova. "Pri trinajstih dekleta šele razvijajo orodja, da bi se spoprijela s temnimi platmi družbenih omrežij, kot je strah pred tem, da bodo kaj zamudila, nenehne primerjave z drugimi in spletno ustrahovanje. 13-letnice še niso pripravljene na tri ure družbenih omrežij na dan," je opozorila. 

Kljub temu v večini primerov staršem ne priporoča, da najstnicam prepovejo uporabo družbenih omrežij, saj ima lahko to na koncu več prednosti kot koristi, saj so v kasnejšem obdobju slabše pripravljene na sožitje s sodobno tehnologijo. "Trinajst let ni slaba starost za začetek uporabe družbenih omrežij. Je pa treba začeti s kratkim, omejenim časom," pravi in staršem svetuje, da čas uporabe družbenih omrežij najstnikom omejijo na približno 20 minut na dan, prav tako naj ohranijo dostop do njihovih računov in se z najstniki pogosto pogovarjajo o tem, kaj vidijo na spletu. Sčasoma lahko nato najstniki postopoma povečujejo samostojno uporabo družbenih omrežij: "Cilj jih je naučiti zdrave uporabe družbenih omrežij."

"Covid mi je vzel sina, a ne na način, kot ste najbrž najprej pomislili"

Prav tako pa je, kot že poudarjeno, duševno zdravje na preizkus postavila pandemija. Žal ni malo tistih, ki so klonili pod težo izzivov, ki jih je prinesla pandemija. 

Aprila letos je za ameriško revijo People svojo zgodbo delil oče, ki je med pandemijo zaradi samomora izgubil sina: "Covid mi je vzel sina, a ne na način, kot ste najbrž najprej pomislili."

Hayden Hunstable je bil 12-letnik, ki je oboževal ameriški nogomet, rad je plesal, bil je zelo prijazen. Potem pa so ga lani našli obešenega. Štiri dni, preden bi dopolnil 13 let. 

Njegov oče Brad Hunstable meni, da ga je v smrt pognal splet okoliščin: "Sovražil je šolo na daljavo, pogrešal je prijatelje, bilo mu je dolgčas." 

Izoliran od prijateljev zaradi protikoronskih ukrepov, si je čas krajšal z igranjem spletnih iger. Družina je menila, da se bo počutil bolje, če sprostijo pravila, ki so veljala glede časa igranja iger, kupili so mu celo nov monitor. 

Po Haydnovi smrti so se družinski člani na različne načine soočali z izgubo, Brad je na primer nekega dne v roke prijel telefon in posnel video, ki je kasneje postal viralen. Danes želi druge starše opozoriti na nevarnost samomora med mladostniki. Med najpomembnejšimi sporočili, ki jih ima za starše, je: "Pogovarjajte se s svojimi otroki o samomoru. Zaradi tišine ljudje umirajo. Midva sva imela Haydna rada z vsem srcem, a o tem z njim nisva govorila."

Družina je ustanovila organizacijo Haydnov kotiček, med drugim so pod njenim okriljem pripravili kratek dokumentarni film Skoraj trinajst, ki opozori na njihovo zgodbo, in začeli kampanjo s sloganom #ConversationsMatter ali Pogovor šteje. Predlagali so tudi, da bi se v učne načrte dodalo teme s področja čustvene in socialne odpornosti.

To seveda niso teme, o katerih bi Brad Hunstable razmišljal, če se ne bi znašel v tragični skupini staršev, ki jim je otroka vzel samomor. Diplomant West Pointa je bil soustanovitelj pionirja za pretočne videe Ustream, kasneje pa lastnik podjetja za pametne električne motorje. Svojo direktorsko funkcijo je opravljal z veliko zanosa. A danes pravi, da je "stari Brad" umrl, nastala je popolnoma druga oseba: "Potovanje skozi bolečino in tragedijo lahko povzroči rast."