Samohranilke plačujejo več kot obrtniki

S spremembami pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih gre za popravljanje nepravilnosti iz preteklosti, je na današnji novinarski konferenci dejala podpredsednica Skupnosti občin Slovenije (SOS) Cveta Zalokar Oražem. Članica SOS Zlatka Šmarčan pa je pojasnila, da je mati samohranilka s povprečno plačo lani plačevala za en plačilni razred več kot družine, ki imajo dve plači (z eno plačo samostojnega podjetnika ali obrtnika).

Glede na kmeta, ki razpolaga s približno 192.000 tolarjev katastrskega dohodka, pa je ta ista mati samohranilka plačevala za kar dva razreda več, je še pojasnila Šmarčanova. Po podatkih, ki jih je predstavila, se materam samohranilkam s spremembo pravilnika v letu 2005 položaj ni prav nič izboljšal, saj kmetje, samostojni podjetniki in obrtniki še vedno plačujejo manj, kot bi glede na premoženje lahko plačevali.

Zalokar Oražmova je med drugim pojasnila, da 3. člen pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih določa, da starši plačujejo največ 80 odstotkov celotne cene, pri čemer ti lahko zaprosijo lokalno skupnost za subvencijo. Razliko med plačili staršev in ceno programa (najmanj 20 odstotkov) v celoti pokrije občina. Dodala je tudi, da pravilnik predvideva osem razredov, s tem da prvi razred plača 10 odstotkov, tisti v najvišjem (osmem razredu) pa 80 odstotkov cene programa.

Družine obrtnikov socialno najbolj ogrožene?

Plačilo je odvisno od dohodkov na družinskega člana in od materialnega premoženja družine, je še dejala Zalokar Oražmova. Povprečno v Sloveniji starši plačujejo nekaj manj kot 30 odstotkov cene. Na letni ravni tako občine za vsakega otroka prispevajo okoli 600.000 tolarjev, kar je najvišji posamični prejemek, ki ga družina prejme s strani države. Gre za neke vrste socialno varstveni dodatek, opozarja Zalokar Oražmova.

Občine kritično opozarjajo na pomanjkljivosti, ko nastajajo velike razlike med posameznimi plačniki. Tu odstopajo predvsem samostojni podjetniki oz. obrtniki in kmetje. Kot pojasnjuje, so bili obrtniki v letu 2005 uvrščeni povprečno v 2,7 razred, oz. je bilo več kot dve tretjini vseh uvrščenih v 1. 2. ali 3. plačni razred, in so tako za vrtce plačevali od 7000 do 28.000 tolarjev mesečno. "To ni odražalo resničnega položaja teh družin," opozarja Zalokar Oražmova in dodaja, da obstajajo prav pri teh dveh skupinah velike specifičnosti pri prikazovanju dohodkov in materialnega položaja.

Vsi ostali iz rednih delovnih razmerij prikazujejo skozi dohodninske odločbe vse vire svojih dohodkov, večina obrtnikov pa si sama določi osnovo, kar na letni ravni pomeni okoli 870.000 tolarjev dohodka, pojasnjuje Zalokar Oražmova. Po teh podatkih so to najbolj socialno ogrožene družine. Zato se je 4.a člen pravilnika spremenil, in so pri kmetih naredili drugačno lestvico, pri obrtnikih pa je lestvica sedaj narejena tudi na osnovi letnih prihodkov posameznega obrtnika, še dodaja. Ti so sedaj na podlagi tega za kakšen razred uvrščeni višje, torej z 2,7 na povprečno 3,4 plačnega razreda in na letni ravni plačajo okoli 7000 tolarjev mesečno več.

Generalna sekretarka SOS Jasmina Vidmar je poudarila, da občine ne želijo pocenitve predšolske vzgoje na račun kvalitete. Kot je dodala, se v višjih razredih znajdejo le tisti, ki so v rednih delovnih razmerjih in jim obstoječi sistem ne omogoča prikrivanja dohodkov in ustvarjenega premoženja.

Pravilnik o plačilih za vrtce na ustavno sodišče

Državni svet bo na ustavno sodišče naslovil zahtevo za presojo ustavnosti pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. Tako so na današnji seji na pobudo Marjana Maučeca z 29 glasovi za in nobenim proti sklenili državni svetniki, ki menijo, da je pravilnik diskriminatoren do kmetov, ki imajo otroke v vrtcih.

Potem ko je državni zbor na majskem zasedanju zavrnil predlog državnega sveta za avtentično razlago 33. člena zakona o vrtcih, je državnim svetom ostala le še ustavna presoja pravilnika, je pojasnil Maučec. Meni, da pravilnik v prvem odstavku 4.a člena neenakopravno z ostalimi zaposlenimi razvršča starše, ki se jim ugotavlja dohodek na osnovi višine katastrskega dohodka, v višje plačilne razrede ne glede na dejansko višino mesečnega dohodka na družinskega člana. Takšno ugotavljanje dohodka je neutemeljeno in krši načelo enakosti pred zakonom. Pravica do enakega obravnavanja kmetov bi se lahko omejila samo zaradi pravic drugih staršev, ki v tem primeru niso prizadete.

Pristojnemu ministru zakon o vrtcih ni dal pooblastila za drugačno obravnavo kmetov pri ugotavljanju oz. višanju plačilnih razredov mimo upoštevanega dohodka na družinskega člana ter upoštevanja preživnine otroka, ki je namenjena izključno otroku, v lasten dohodek družine vseh staršev. Slednje je ugotovilo tudi ustavno sodišče v zvezi s socialnovarstvenimi pravicami iz zakona o socialnem varstvu.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih je začel veljati 29. aprila. Tega je 20. aprila sprejelo ministrstvo za šolstvo in šport, potem ko sta Kmetijsko gozdarska zbornica in Sindikat kmetov Slovenije nanj naslovila očitke, da so s spremembami pravilnika starše kmete obremenili s previsokimi plačili za vrtec.

Sindikat kmetov Slovenije je po uveljavitvi pravilnika ocenil, da ministrstvo ni upoštevalo strokovnih podlag in argumentov sindikata, zaradi česar je napovedal, da bo prisiljen v nadaljnje ukrepanje.