Potem ko so tudi predstavniki industrije pijač podprli kavcijski sistem zbiranja odpadne embalaže, so poziv poslancem, naj ga čim hitreje uvedejo, znova poslali tudi iz društva Eko krog, ki se jim je pridružilo še 27 podpornikov. Spomnimo, prav oni so minulo leto prvi pozvali k takšni ureditvi. 

To bi imelo okoljske, pa tudi ekonomske prednosti, so prepričani. "Vsako leto v Sloveniji 137 milijonov plastenk konča v sežigu in naravi. Če bo tako tudi ostalo, jih bo naše gospodarstvo do leta 2025 izgubilo že 400 milijonov, do leta 2030 pa že milijardo," opozarja vodja kampanje Zaprimo krog Erika Oblak. 

V Sloveniji recikliramo zgolj 41 odstotkov plastenk, so opozorili. Za primerjavo pa dodali: "V petih od skupaj enajstih evropskih držav s kavcijskim sistemom reciklirajo več kot 80 odstotkov plastenk, v petih pa že več kot 90 odstotkov. S tem že presegajo cilje recikliranja, za katere smo se, da bi zmanjšali onesnaženje s plastiko, dogovorili na ravni EU." Evropska direktiva namreč države članice zavezuje, da do leta 2025 za namene recikliranja ločeno zberejo 77 odstotkov odpadnih plastenk pijač, že do leta 2029 pa naj bi ta delež narasel na 90 odstotkov. Do leta 2025 bo morala tudi vsaka država članica zagotoviti, da plastenke vsebujejo najmanj 25 odstotkov recikliranega PET (rPET), do leta 2030 pa vsaj 30 odstotkov. 

"Kavcijski sistem za plastenke, pločevinke in steklo zbere do trikrat več dovolj čistih materialov za recikliranje v novo embalažo za pijače. Več zbiranja in recikliranja povzroči eksponentno naraščanje stopnje kroženja istega materiala znotraj snovnega procesa, saj podjetja iste materiale uporabijo znova in znova. Za novo embalažo je potrebnih vedno manj naravnih virov, gospodarstvo pa je manj odvisno od dolgih dobavnih verig, kar znižuje tveganje za oskrbo z vhodnimi materiali. Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je strateška usmeritev Slovenije, zapisana v praktično vseh razvojnih dokumentih, naša podjetja pa pri tem še vedno zaostajajo za povprečjem EU. Kavcijski sistem za embalažo pijač pomeni prenos teh strategij v prakso," so v Eko krogu nanizali razloge za čim hitrejše sprejetje kavcijskega sistema. Okoljevarstveniki in gospodarstvo so tukaj na isti strani. 

Razlogov, ki govorijo v prid sistemu povratne embalaže, je še več. Z recikliranjem se prihranijo energija in emisije toplogrednih plinov. Za recikliranje pločevinke se porabi 95 odstotkov manj energije kot za izdelavo pločevinke, narejene iz primarne surovine. "Visok delež čistih, ločeno zbranih plastenk zagotavlja več materiala za recikliranje. Na trgu je več reciklirane plastike, kar omogoča uporabo višjega deleža v novih plastenkah. To pa vodi v drastično znižanje emisij toplogrednih plinov," pojasnjuje Erika Oblak.

Globalna proizvodnja in sežig plastike sta samo leta 2019 prispevala emisije toplogrednih plinov v obsegu 189 termoelektrarn na premog, so pri Eko krogu postregli še s statističnim podatkom. Skoraj polovica teh emisij nastane v fazi pridobivanja iz naravnih virov (ekstrakcija), dodatnih devet odstotkov pa prispeva sežig plastičnih odpadkov. Z recikliranjem bi se obojemu lahko izognili. 

Kavcijski sistem tudi znižuje stroške za ravnanje z odpadki, odpira nova delovna mesta in je cenejši za proizvajalce pijač. Pozabiti pa ne smemo niti na dajatev na nereciklirano plastično embalažo. Slovenija je lani v evropski proračun plačala 10 milijonov evrov, letos jih bo 11. "Odločitev poslancev in poslank za kavcijski sistem torej ne bi smela biti težka," so zato prepričani v Eko krogu.