'Sama podpišem in oddam poročilo, o vsebini zagotovo ne odločajo v piar službi'

"Uprava je dolžna in tudi obvešča o vseh tistih nevarnostih, ki lahko ogrožajo potrošnika takrat, ko potrošnik neposredno pride v stik z nekim živilom, z neko hrano, ki je nevarna. Če bi uprava imela nek sistem sprotnega obveščanja upravnih oseb, ki kršijo zakonodajo, ne glede na to, ali gre za gostilne, pekarne ali karkoli drugega, da bi bilo to sistemsko urejeno. Zakonsko je možno vsako kršitev sproti objaviti," je v oddaji 24UR ZVEČER povedala direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak.

Zakaj smo torej za čevapčiče izvedeli, da so bili žveplani, štiri mesece po koncu sezone, medtem pa je bil inšpekcijski nadzor opravljen že julija in avgusta? Kot je pojasnila Bizjakova, je treba ob tem ločiti dve zadevi. Prva je ta, da o nevarnih živilih uprava sama in sproti obvešča na svojih spletnih straneh. Kadar gre za zaključeno poročilo o skupini nadzorov, pa uprava pripravi poročilo, ki gre v končno objavo prek piar službe pristojnega ministrstva. Torej piar služba ministrstva odloča o tem, kdaj bo javnost seznanjena s poročilom? "Sama ga podpišem in oddam, o vsebini zagotovo ne odločajo v piar službi," se je branila ministrica. In dodala: "Sami smo objavljali tudi skupna poročila prek naše lastne piar službe na spletni strani, zdaj to dela piar služba ministrstva."

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so včeraj ravnanje Uprave za varno hrano oz. ravnanje celotnega kmetijskega ministrstva, ki je nase prevzelo obveščanje javnosti tudi v imenu uprave, označili za zelo zaskrbljujoče. "Mislim, da je popolnoma nesprejemljiva praksa, da prihaja do takšnih informacij s takšnim časovnim zamikom. To daje potuho ponudnikom, trgovcem in prehrambeni industriji," je dejala Breda Kutin z ZPS.

Voditelj oddaje Uroš Slak je nato na glavno inšpektorico vnovič naslovil vprašanje, zakaj niso bili potrošniki o kršitvah v mesnicah trgovskih verig obveščeni že junija. "Takrat nismo nikogar obveščali, ker je šlo za en vzorec in za eno informacijo – ko smo dobili to informacijo, so bila že vsa živila po preteku roka. Takrat se ni postavil sum, da gre za neko množično potvorbo, to se je tudi kasneje izkazalo. 20. avgusta smo šli v verige, vzeli vzorce, od petih je bil samo eden pozitiven, štirje negativni. Takoj, naslednji dan, ko smo dobili pozitiven rezultat, je stekla akcija po dodatnih rezultatih in širokem nadzoru, ki je bil z vzorčenjem končan 18. septembra."

In zakaj torej javnost ni bila že sproti obveščena? "Javnost obveščamo o vsakem nevarnem živilu in o končnem poročilu več nadzorov hkrati. V tem primeru, ko smo dobili rezultat, tega živila ni bilo več."

O samem sistemu obveščanja glede nevarnih živil, ki trenutno obstaja v Sloveniji, je glavna inšpektorica povedala, da gre za dober sistem, ki je uveljavljen tudi drugod po Evropi. "Za sistem obveščanja o nekih slabih praksah, kot smo imeli primer gostiln, ali pa o splošnih rezultatih nadzora, pa imamo še nekaj rezerv," je priznala. 

Kaj pa jo še vedno najbolj preseneča pri izsledkih nadzorov, ki jih opravijo v gostinskih obratih? "To, da se napake vedno znova pojavljajo in to močno, kljub temu, da je vsaj zdaj že četrto leto jasno, da so vsaj tisti gostinski obrati, ki so zaprti, javno objavljeni, se pravi, gre za neko nepozitivno reklamo, pa se zadeve kljub temu ne izboljšujejo."

Bizjakova je ob tem izpostavila tudi pomembno vlogo potrošnikov, in sicer, da ko opazijo neko napako, to tudi prijavijo. "Mi dobimo kar nekaj takšnih sporočil," je še dodala.