Okrog poldneva je iz Amsterdama na brniško letališče priletelo potniško letalo, med potniki pa je bil tudi nekdanji direktor poslovnega sistema Dadas Davorin Sadar. Takoj po izkrcanju so Sadarja s policijskim vozilom odpeljali v mariborski zapor. "Ob prihodu v zapore v Mariboru mu je bil vročen sklep o priporu," so sporočili z ministrstva za pravosodje.
Opeharjeni vlagatelji: Za propad Dadasa krivi tedanji oblastniki
Ameriški pravosodni organi so Sadarja na prošnjo slovenskega pravosodnega ministrstva izgnali v Slovenijo."Izročitev Davorina Sadarja Sloveniji za opeharjene vlagatelje v vzajemne sklade Proficia Dadas ne pomeni nič, saj Sadar ni kriv za propad omenjenih skladov, ampak Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)," je povedal predsednik odbora vlagateljev v Dadasove sklade Peter Glavič.
"Upam, da bo zdajšnja vlada tedanja dejanja ATVP in nekaterih posameznikov preučila in odpravila krivice," je dejal Glavič in dodal, da so vlagatelji svojo pravico pripravljeni poiskati tudi na Evropskem sodišču.
Sojenje se bo začelo znova
Sojenje Sadarju se bo začelo znova, verjetno v Mariboru, kjer je že potekalo leta 2000. Sadar je leta 2000 sredi sojenja, potem ko ga je sodišče izpustilo iz
pripora, češ da ni begosumen, pobegnil v tujino.
Zoper Sadarjem so policisti razpisali mednarodno tiralico, vendar pa se o tem, kje je družina Sadar (z Danilo in Davorinom Sadarjem sta v tujino odpotovala tudi njuna otroka), ni nič vedelo vse do marca 2001, ko se je Sadarjeva žena skupaj z otrokoma nepričakovano vrnila v Slovenijo. Junija 2002 pa je bila obsojena na dvoletno kazen.
Sadar je v Sloveniji osumljen zlorabe položaja in pravic ter goljufij
pri trgovanju z vrednostnimi papirji. V Poslovnem sistemu Dadas je po
propadu štirih vzajemnih skladov leta 1996 približno 3500 vlagateljev
izgubilo skupno več milijard tolarjev, za kar pa nekateri krivijo državo oz.
neustrezno ukrepanje agencije za trg vrednostnih papirjev. Za Sadarjem
se je izgubila vsaka sled do oktobra lani; konec oktobra so ga zaprli v
teksaškem mestu Laredo, ker mu je potekel bivalni vizum v ZDA, s
plačilom varščine pa je neuspešno želel priti na prostost.
Kdo stoji za propadom Dadasa?
Po mnenju vlagateljev je ena izmed nalog agencije za trg vrednostnih papirjev tudi zaščita premoženja vlagateljev, zato bi, kot pravijo, morala agencija v primeru odkritih nepravilnosti v Dadasu nemudoma posredovati. Agencija pa tega ni storila, ampak je marca 1996 omejila skupno velikost skladov, ki jih sme upravljati ena družba za upravljanje, na 3,5 milijarde tolarjev. S tem naj bi, kot menijo tožniki, dejansko ukrepala le proti Proficii Dadas, ki je imela takrat približno 6,5 milijarde tolarjev naložb. Člani strokovnega sveta ATRP v času ukrepov proti Dadasu so bili Dušan Mramor, Anton Rop, Igor Kušar, Aleš Žajdela in Nina Plavšak.
Prirejena dokumentacija ATRP
Sicer pa je marca na prvem naroku na ljubljanskem okrožnem sodišču za
glavno obravnavo v tožbi, ki jo je 1.137 vlagateljev v vzajemne sklade
Proficie Dadas sprožilo proti državi in Agenciji za trg vrednostnih
papirjev (ATRP), sodnica odločila, da sodišče ne bo opravilo glavne
obravnave, temveč bo razsodilo na podlagi predloženih dokazov. "Ravnanje
sodnice kaže, da se ne želi seznaniti z doslej neznano vsebino zaupnih
dokumentov agencije za trg vrednostnih papirjev," komentira Glavič. "Iz
listin namreč izhaja, da zapisnik in ključni dokumenti odločilne seje agencije 20. marca
1996, na kateri so odločali o Dadasu, sploh ne obstajajo, temveč je bila dokumentacija naknadno prirejena."
Tožniki zahtevajo 3,5 milijarde tolarjev od države in ATP
Tožniki od države in agencije zahtevajo približno 3,5 milijarde tolarjev odškodnine, saj so prepričani, da naj bi propad skladov, ki jih je leta 1996 upravljala Proficia Dadas, povzročili prav agencija in država z arbitrarnim ukrepanjem brez vsake zakonske podlage. Po mnenju tožnikov sta agencija in država s svojimi sklepi naredili kar za 20 milijard tolarjev škode, zahtevek vlagateljev-tožnikov pa predstavlja šestino tega zneska.
