Po štirih mesecih in 19 obravnavah, se bo v petek končal eden izmed sodnih postopkov proti nekdanjemu prvemu možu poslovnega sistema Dadas, Davorinu Sadarju. Tožilstvo mu očita zlorabo položaja, da si je s spornimi finančnimi transakcijami protipravno pridobil dobrih 38 milijonov tolarjev. Tožilec je sodišču predlagal da obtoženega kaznujejo s štiri in pol leta zapora, Sadar in njegov odvetnik Željko Leljak pa sta dejala bo vse razen oprostilne sodbe nepravično.
Sadar je na začetku obravnave predlagal, da se sodni proces ustavi in vrne v ponovno preiskavo in dokazovanje, saj so ostale odprte številne dileme, a je sodni senat po enournem premisleku predloge zavrnil. Sledili so zaključni govori.
Tožilec Boris Marčič je v pol urnem govoru med drugim dejal, da dokazovanje obtoženega, da ni kriv pomeni, da bi se pred vlagatelji, ki tožijo državo rad prikazal kot žrtev sistema. Marčič je ob tem poudaril, da temu ni tako, saj je Sadar tisti, ki je oškodoval vlagatelje in sedaj skuša preprečiti, da bi vlagatelji ugotovili, da jih je s svojim ravnanjem oškodoval on sam in ne država, je dejal Marčič.
Tožilec je za nazorni prikaz kako je potekala sporna prodaja podjetij uporabil knjigo Kazenski zakonik. "Ta Kazenski zakonik, ki ga imam, je vreden 2.000 tolarjev, jaz kot državni tožilec pa ga prodam tožilstvu za milijon tolarjev. Se vam to ne zdi sporno?" Ta primerjava se je Sadarju zdela neumna.
Leljak: Žrtev je Sadar
Sadarjev zagovornik Leljak trdi, da je ne glede na izid sojenja obtoženi žrtev. V zaključnem govoru je dejal, da ni nikoli nameraval kogarkoli oškodovati in da se je oškodovanje zgodilo le zato, ker so ga leta 1998 zaprli in mu s tem onemogočili nadaljnje delo. Po njegovem, očitana prodaja podjetij samemu sebi, ne gleda za kakšno ceno, ni kaznivo dejanje, in je v nasprotju s 33. členom Ustave, ki dovoljuje razpolaganje s privatno lastnino. Ustava pa ima večjo moč kot kazenski zakonik, je še dodal.
