Hrvaški sabor z 71 glasovi za in 39 proti sprejel predlog vlade o preložitvi začetka izvajanja zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) za članice Evropske unije, dokler ne bo sklenjen dogovor o ribištvu med Hrvaško in EU.
Predlog je vlada v sabor vložila v sredo, ta pa ga je po hitrem postopku uvrstil na dnevni red zasedanja. Poslanci so - sicer pričakovano odločitev - sprejeli dan pred prvim sestankom državnih sekretarjev zunanjih ministrstev Slovenije, Hrvaške in Italije s predstavniki Evropske komisije v Bruslju o tej coni.
Za so bili vsi poslanci vladajoče HDZ, ki so bili navzoči na zasedanju, predstavniki opozicijskih SDP in HSP ter HSS so bili proti, tako kot so že napovedali v razpravi. Manjšinski poslanci pa niso bili navzoči v saboru. S sprejeto odločitvijo bo sicer ERC stopil v veljavo 3. oktobra, kot je bilo predvideno že v lanski odločitvi sabora, vendar pa za 25 članic EU ne bo veljal, dokler ne bo sklenjen dogovor o ribištvu med Hrvaško in EU.
"Ne odstopamo od zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) niti ne bo preložitve začetka njenega izvajanja. Cona se bo začela izvajati 3. oktobra, izvajanje bomo preložili le za 25 držav članic Evropske unije do zaključka pogajanj. To je vse, kar predlagamo. Nismo se odpovedali ERC, začela se bo izvajati v skladu z odločitvijo sabora," je premier Ivo Sanader nocoj po večurni razpravi v saboru pojasnil poslancem predlog hrvaške vlade.
Teoretično bi se lahko pogajanja o ERC z Evropsko komisijo končali do 3. oktobra, čeprav se to najverjetneje zaradi poletja ne bo zgodilo. Toda lahko bi trajala tudi pol leta, leto dni, morda pa tudi pet let, to se ne ve, je še dejal Sanader in pojasnil, da dokler bi potekala pogajanja z Evropsko komisijo glede ERC, toliko časa bi po predlogu vlade bilo iz tega režima izvzetih 25 članic povezave.
Pred tem je sicer Sanader ob prihodu v sabor močno razburil poslance z izjavo, da je prišel, da bo odgovoril na napade, ki jih je opozicija napotila njegovi vladi, še posebej na tiste napade, v katerih vlado obtožujejo, da ne ščiti nacionalnih interesov. Zaradi njegovega izpada so dvorano celo zapustili predstavniki Socialdemokratske stranke (SDP), njihov predsednik Ivica Račan pa je povedal, da njegova stranka umika amandma, ki so ga pred tem ponudili v razpravi.
Precej burno saborsko razpravo so začinili predvsem opozicijski poslanci, ki ne podpirajo vladinega predloga, da bi izvajanje saborske odločitve prestavili. Anto Džapič, poslanec hrvaške stranke prava se je skliceval na dejstvo, da ima Hrvaška po mednarodnem pravu nesporno pravico do razglasitve ekološko ribolovnega območja.
Pridružil se mu je tudi Zlatko Tomčič, predsednik kmečke stranke, vseskozi najbolj goreč zagovornik omenjene cone. Hrvaško vlado je javno vprašal, kaj se je zgodilo, da evropska komisija zaradi cone nenadoma zaostruje odnos do Hrvaške, ko pa jim je bila evropska unija donedavna precej naklonjena. Zato Tomčič odgovor vidi v povečanih apetitih Slovenije in Italije, ki sta kot polnopravni članici unije pritisnili na komisijo.
Poslanec Istrskega demokratskega zbora (IDS) Damir Kajin je poudaril, da se v njegovi stranki sicer še niso odločili, kako bodo glasovali, je pa poudaril, da z odločitvijo, ki jo je sabor sprejel glede razširitve jurisdikcije na Jadranu, nobena od hrvaških sosed ni postala žrtev. "Gospodarski pas ne definira meje na morju niti s Slovenijo niti s Črno goro oziroma BiH," je dejal. Nadaljeval je, da Hrvaška nima druge izbire kot pot v EU in zato je jasno, za kaj se mora Hrvaška opredeliti, ko je posredi dilema med nacionalnim ponosom in razumom. Sami sebi nismo zadostni, to, da imamo prav, ko je govora o tem vprašanju, pa nam ni dosti koristilo, celo škodilo nam je in zato se Hrvaška ne bi smela kockati s svojo evropsko prihodnostjo, je še poudaril Kajin.
Tonino Picula iz Socialdemokratske stranke (SDP) pa je napovedal, da bo njegova stranka predlagala amandma, po katerem bi se preložitev izvajanja ERC za članice EU zamenjalo s pogajanji in sklenitvijo začasnega sporazuma o ekološki in ribolovni zaščiti Jadrana med Hrvaško in EU. Je pa zameril hrvaški vladi, ker je začela tristranske pogovore z Italijo in Slovenijo, ker, kot je dejal, samo krepijo slovenske trditve, da je hrvaško ravnanje enostransko, medtem ko Italiji omogočajo, da še naprej izkorišča hrvaški del Jadranskega morja.
Tudi Sanader pod drobnogledom
Očitki so leteli tudi na premiera Sanaderja, ki je oktobra lani, ko je sabor sprejemal ekološko ribolovno cono, še kot poslanec zagotavljal, da Evropska unija ne more preprečiti Hrvaški, da bi cono razglasila. Danes je prek podpredsednika vlade poslance pozval, naj sprejmejo predlog vlade in preložijo izvajanje ribolovne cone, ker gre navsezadnje za vprašanja nacionalnega interesa Hrvaške. Zato vlada predlaga, da se veljavnost ekološko ribolovnega območja preloži vsaj v tistem delu, ki se nanaša na države članice Evropske unije, veljal pa bi za druge države. Vlada poslance tudi poziva, naj ne dovolijo, da bi 17. junija, ko Zagreb pričakuje zeleno luč iz Bruslja, namesto kandidature dobili ukor.
Za našo južno sosedo pa bo odločilen tudi petkov sestanek, ko se bodo državni sekretarji zunanjih ministrstev Slovenije, Hrvaške in Italije prvič sestali s predstavniki Evropske komisije v Bruslju o sporni hrvaški razglasitvi zaščitne cone. Jelko Kacin, predsednik odbora za zunanjo politiko je prepričan, da je ta poteza vlade sicer korak naprej, a ponovno napačen. Hrvaška ima resne težave, saj ne razume, kaj je multilateralno sodelovanje," je povedal Kacin. Dodaja pa, da je odločitev v rokah Hrvaške. "Zato Hrvaško čaka trenutek resnice. In od tega, kako hitro bo napočil ta trenutek resnice za Hrvaško, je odvisna tudi hitrost pridobivanja statusa kandidatke," je povedal Kacin.
Sicer pa se na petkovo srečanje v Bruslju Slovenija in Hrvaška pripravljata skupaj, da bi v imenu unije predložili skupno sporočilo, še dodaja Kacin.
Odlog izvajanja ERC zaradi pritiskov?
Predlog je vlada v sabor vložila v sredo, ta pa ga je, kljub nasprotovanju opozicije, po hitrem postopku uvrstil na dnevni red zasedanja.
Hrvaška vlada naj bi se, kot poročajo neuradni viri, za odlog izvajanja ERC odločila zaradi pritiska Slovenije in Italije, ki nasprotujeta širitvi hrvaške jurisdikcije na Jadranu. Ti članici EU naj bi bili namreč pripravljeni vložiti veto na junijskem vrhu Evropske unije, na katerem Hrvaška pričakuje dodelitev statusa kandidatke in določitev datuma za začetek pogajanj o članstvu v EU.
Hrvaški premier Ivo Sanader je pred zasedanjem sabora izrazil upanje, da bodo podprli predlog hrvaške vlade, po katerem bi začetek izvajanja zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) preložili, dokler ne bo sklenjen dogovor o ribištvu med Hrvaško in EU. "Prepričan sem, da je vlada dala dober predlog," je dejal Sanader na seji vlade, ki zaseda v Požegi. Sanader je poudaril, da ima Hrvaška pravico do razširitve jurisdikcije na Jadranu, ob tem pa dodal, da se prejšnja vlada pred sprejetjem odločitve o vzpostavitvi ERC ni posvetovala z Evropsko unijo in Evropsko komisijo. Kot je dejal, želi biti Hrvaška z vstopom v EU del sodobne Evrope, in ob tem spomnil, da članice unije določajo načine sodelovanja, ekološke zaščite morja in ribolovni režim.
