Šabeder napovedal soglasje k imenovanju Poklukarja na čelo UKC Ljubljana

Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je namreč ena od bolnišnic v sanaciji, zato mora soglasje k imenovanju vodstva dati minister. Kot je minister Aleš Šabeder povedal za Radio Slovenija, bo tako podal soglasje k imenovanju svojega naslednika, saj je UKC ravno zaradi Šabedrovega odhoda na čelo zdravstvenega resorja iskal novega prvega moža.

Šabeder je spomnil, da je svet UKC Janeza Poklukarja potrdil soglasno, saj je ocenil, da je pripravil najboljši program med prijavljenimi kandidati. "Vesel sem, da je se je prijavil in da je bil izbran," je dejal. Minister verjame, da bo Poklukar nadaljeval že začete spremembe v kliničnem centru ter da bo znanje in izkušnje, ki jih je v petih letih nabral z vodenjem jeseniške bolnišnice, prenesel v Ljubljano.

Med nasveti, ki bi jih Šabeder ponudil svojemu nasledniku, so med drugim to, da naj bo vztrajen in naj enakopravno obravnava vse poklicne skupine. Po ministrovi oceni bodo najtežji izzivi v UKC urejanje odnosov, nadaljevanje sanacije, krajšanje čakalnih vrst in naložba v zastarelo opremo.

Šabeder je v pogovoru za radio spregovoril tudi o nalogah in izzivih, ki ga čakajo na ministrstvu. Prvi med njimi je zagotovo sprejetje aneksa dve k splošnemu dogovoru, ki ga bo vlada obravnavala v četrtek. Za ministrstvo je bilo ključno, da so v drugem aneksu določili nagrajevanje timov, ki presegajo normativ 1895 glavarinskih količnikov, določen z aneksom ena. Za nagrajevanje bo v letošnjem letu tako namenjenih pet milijonov evrov, kar v celem letu pomeni od 10 do 12 milijonov evrov, je pojasnil Šabeder.

Dobre prakse: našli rešitve glede kadrovske krize primarnega zdravstva

Kot je poudaril minister, aneksa nista trajna rešitev nakopičenih težav v primarnem zdravstvu, zagotovo pa sta velik korak naprej k stabilizaciji. Prav tako želijo področje družinske medicine narediti bolj zanimivo za generacije, ki prihajajo. Izpostavil je nekaj dobrih praks, ko so na ministrstvu skupaj z lokalno skupnostjo našli rešitve glede kadrovske krize primarnega zdravstva. Eden takih primerov je tudi prihod dveh zdravnikov iz Bosne in Hercegovine v Zdravstveni dom Nazarje. Na občini jima bodo pomagali z nastanitvijo.

Šabeder ob tem ugotavlja, da je kljub dvignjeni zgornji meji za prihod tujih zdravnikov za letos odziv podobnem tistemu v preteklih letih. V postopku pridobivanja dovoljenja za delo je po njegovih informacijah trenutno namreč sedem zdravnikov.

Kako skrajšati čakalne vrste?

Med prioritetami ministrstva je tudi skrajševanje čakalnih vrst. V pripravi je projekt, v katerem bodo definirali način nagrajevanja izvajalcev glede na realizacijo programa. "Cilj je, da so neposredno nagrajeni tisti, ki delajo na skrajševanju vrst," je dejal minister. V preteklosti se je po njegovih besedah namreč dogajalo, da denar ni prišel do izvajalcev.

Glede na to, da ima večina zdravstvenega kadra izpolnjeno svojo kvoto nadur, bo edina možnost plačevanja verjetno prek podjemnih pogodb, je na vprašanje, kako bo izplačevanje stimulacije urejeno, odgovoril Šabeder.

Spomnil je tudi, da je bila njegova izjava, da bo za krajšanje čakalnih vrst treba izkoristiti vse resurse, deležna kritik. A minister vztraja pri stališču, da je v korist bolnikov treba izkoristiti ves potencial, ki je na voljo - najprej v javnih zavodih, nato pri koncesionarjih, če to ne bo dovolj, pa bo po njegovih besedah treba razmisliti tudi o aktivaciji zasebnikov. "Nedopustno je, da bolniki na operacijo hrbtenice čakajo več let," je dejal.

Šabeder sicer ni preveč zadovoljen z razrezom proračuna za ministrstvo za prihodnji dve leti. "Želje in potrebe so vedno večje," je dejal. Dodal je, da ima podporo premierja Marjana Šarca, ki da se zaveda pomembnosti zdravstvenega resorja, korektno pa je tudi sodelovanje z drugimi ministri. "Zdravje ne sme biti politična, ampak zdravstvenega tema," je še poudaril Šabeder, za katerim je dobrih sto dni ministrovanja.