SAB z volilnim programom, v NSi poudarili pomen dostopnosti javnega zdravstva

Kot nujne prioritete so v SAB našteli spoštovanje vseh državljank in državljanov, stabilizacijo javnih financ, povrnitev in utrditev pravne države, krepitev javnih in neodvisnih medijev, povrnitev mednarodnega ugleda Sloveniji, demokratično soodločanje, izboljšanje položaja upokojencev in strokovno vodenje epidemije. "V stranki SAB se zavedamo, da brez močnega gospodarstva ni socialne države in višjih pokojnin," je v svojem govoru še izpostavila predsednica stranke Alenka Bratušek.

Upokojenci imajo po besedah Bratuškove v volilnem programu SAB posebno mesto. "Poskrbeti moramo za stabilnost pokojninske blagajne, kar je dogovor za prihodnost. Njena stabilnost je pogoj, da bodo tudi mladi verjeli, da bodo čez 30, 40 let dobili pokojnine," je dejala. V demografski sklad bi se po njenem mnenju poleg dobičkov morala stekati tudi sredstva od prodaje lesa in vode. To sta naša dva najpomembnejša naravna vira, je dejala Bratuškova. 

Bratuškova je izpostavila petnajst ključnih projektov stranke, med njimi brezplačni javni mestni prevoz za upokojence, brezplačni javni mestni in medkrajevni prevoz za dijake in študente, dolgotrajno oskrbo, ki ima zagotovljeno financiranje in košarico storitev, ter demografski sklad, namenjen izključno financiranju pokojnin.

Naštela je še vzpostavitev nacionalne digitalne izobraževalne platforme, sistem preventive zdravja, ustanovitev javne agencije za centralizacijo nabav v zdravstvu, ustanovitev slovenskega letalskega prevoznika, zagotovitev spoštovanja v ustavo zapisane pravice do čiste pitne vode na zakonski ravni, pa tudi vzpostavitev tretjega energetskega stebra zelene energije za hitrejši prehod na zeleno energijo, dvig samooskrbe ter lokalno in ekološko pridelane hrane.

Zavzemajo se še za dokončanje tretje razvojne osi in drugega tira med Divačo in Koprom, gradnjo železniške in avtobusne postaje v Ljubljani, pravično obdavčitev Cerkve, primerljivo z obdavčitvijo državljanov in pravnih subjektov, ter uvedbo preferenčnega glasu na volitvah za izbiro poslancev.

Bratuškova je kot prioriteto izpostavila tudi zdravstvo, ki je po njenih besedah v zadnjih dveh letih najbolj trpelo, hkrati pa smo bili priča največjim zlorabam proračunskih sredstev trenutne vlade. "In za vse te zlorabe bo moral nekdo odgovarjati, to ne sme ostati nekaznovano!" je dejala.

Velik izziv bo po njenih besedah primarna raven, zlasti dostop do družinskih zdravnikov. Kot jasne rešitve pa je naštela še večji poudarek na preventivi in zdravem načinu življenja, jasno razmejitev dela "dvoživk" v zdravstvu, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in določitev prioritetnih investicij v zdravstvu. Ljubljana po njenem mnenju potrebuje regijsko bolnišnico, nabave v zdravstvu pa morajo biti centralizirane in na enem mestu, da bodo cene po vsej državi enake.

"Imamo vizijo, imamo cilje in imamo ljudi, ki so pripravljeni delati za ljudi in državo, predvsem pa naredimo, kar je treba, da Slovenijo vrnemo v normalnost," je govor sklenila Bratuškova.

Sodelujoči na pogovoru NSi o javnem zdravstvu poudarili pomen dostopnosti in kakovosti

Javno zdravstvo mora biti varno, kakovostno in dostopno, bolnik pa mora biti v središču, so se strinjali sodelujoči v današnji razpravi o javnem zdravstvu v okviru Pogovorov za boljšo Slovenijo, ki jih organizira NSi. Za vsem dostopen javni zdravstveni sistem je treba zagotoviti dobro zdravstveno infrastrukturo, dovolj zdravstvenega osebja in sistem, ki bo oboje povezal med seboj, je poudaril minister za obrambo in predsednik NSi Matej Tonin.

Kadri so zaradi zdravstvene krize izčrpani in zdesetkani, zato je treba po njegovem mnenju poskrbeti, da jih bo dovolj. Ob dogovoru o plačah z medicinskimi sestrami pa je spomnil, da so bile velike težave, saj so odhajale bodisi iz javnega sektorja bodisi zdravstva ali celo iz države. Epidemija covida-19 je po njegovih besedah vse prignala do skrajnih meja, zato jih je bilo treba ustrezno nagraditi.

Na kritike, da je to načelo enoten plačni sistem v javnem sektorju, pa odgovarja, da je "enotni plačni sistem v javnem sektorju mrtev". Po njegovih besedah so postali dodatki za višino plače pomembnejši od samega plačnega razreda. Prepričan je, da bi bilo treba vzpostaviti plačne sisteme za posamezna področja, denimo za zdravstvo, za šolstvo in za državno upravo.

Pediatrinja in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je prav tako poudarila, da so zdravstveni delavci utrujeni in izmučeni. "Ne moremo več," je dejala. Tu bo treba po njenem mnenju narediti spremembe. Kot ocenjuje, je treba doseči široko soglasje o tem, kaj naj bi dosegli, pri tem pa je prednostna naloga dostopnost zdravstva. Po njenem mnenju ni dobro, da zdaj potekajo razprave o plačnih razredih, saj bi se morali najprej pogovoriti o sistemskih stvareh.

Preiti bi morali na razmišljanje o tem, kako bo država organizirana po krizi zaradi covida-19, pa je pozval direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Anton Crnjac. "Zdajšnja epidemija bo minila, lahko pa se pojavi kakšna druga infekcija," je posvaril. Glede na to je treba sistem po njegovi oceni postaviti tako, da bodo bolnišnice delovale, če se bodo morale spopadati z morebitno novo epidemijo kakšne druge bolezni. Franci Gerbec iz Društva za zdravje naroda pa je opomnil, da je treba v načrtovanje sprememb na področju zdravstva nujno vključiti tudi bolnike.

Deset strank podprlo zahteve civilne družbe po korenitih spremembah v družbi

Do 138 zahtev za izboljšanje družbene, politične, ekonomske in okoljske situacije v državi, ki so jih oblikovali v pobudi Glas ljudstva, se je opredelilo deset strank, od tega šest parlamentarnih. Tiste, ki so se odzvale, se strinjajo z veliko večino zahtev pobude, ki pod svojim okriljem združuje več kot sto organizacij civilne družbe.

Kot je na današnji predstavitvi na Trgu Republike v Ljubljani poudaril Jaša Jenull, predstavnik Protestne ljudske skupščine, ki se je oblikovala ob robu petkovih protestov, so stranke, ki so se odzvale, podprle kar 77 od skupno 138 zahtev, ki so jih oblikovali v pobudi Glas ljudstva.

Od skupno 77 zahtev jih je dvanajst takšnih, ki so jih v Glasu ljudstva opredelili kot prednostne in bi jih bilo po oceni predlagateljev nujno uresničiti še v letošnjem letu, pritrdile pa so jim tudi stranke, ki so svoja stališča danes javno predstavile, in sicer parlamentarne LMŠ, SD, SAB in Levica ter zunajparlamentarne LDS, Vesna, Piratska stranka Slovenije in Dobra država. Do zahtev se še niso opredelili v Gibanju Svoboda Roberta Goloba.

V sodelujočih strankah so se strinjali, da je treba odpraviti vsa škodljiva določila in posledice protikoronske zakonodaje, nadalje zagotoviti takojšnje investicije v učinkovit in dostopen javni promet in neodvisnost programskega in nadzornega sveta RTV. Vse stranke podpirajo tudi zakonsko zaščito žvižgačev, zavezo glede opustitve rabe premoga do leta 2030, povečanje košarice zdravstvenega zavarovanja, nujne zakonske spremembe na področju okolja in narave. Stranke podpirajo tudi zahtevo, da se izobraževalni sistem loči od politike, Cerkve in zunanjih interesov, s takojšnjo odpravo finančnih ovir za tuje študente ter z zvišanjem pokojnin.