Kot je na novinarski konferenci ob sprejemu novih članic in članov ter ob ustanovitvi novih lokalnih odborov poudarila Bratuškova, so v stranki ponosni in veseli, da so pridruženi člani med vsemi strankami demokratične opozicije izbrali prav njih. Z novimi člani so pogovori že stekli, njihova edina zahteva pa je, po besedah Bratuškove, bila, da stranka ne pozabi na upokojence in starejše. V SAB-u bodo tej zahtevi ugodili, v ta namen pa so se odločili, da v okviru stranke ustanovijo najmočnejšo in najštevilčnejšo seniorsko organizacijo med političnimi strankami v Sloveniji.
"Stranka SAB je z močnimi in številčnimi novimi odbori okrepila terensko mrežo. Naši načrti in cilji so, da se prebijemo in to v kratkem, med pet političnih strank z najmočnejšo mrežo na terenu in z jasnim socialnoliberalnim programom," je še dejala ob tem.
Kot je poročal naš novinar Anže Božič, so v stranki SAB prevzeli približno 250 nezadovoljnih članov DeSUS-a, prestopilo je pet odborov – Velenje, Kočevje, Logatec, Brezovica in Šoštanj. Poleg članstva pa so jim "ukradli" še tradicionalni štab, dodaja. Znano ljubljansko gostišče je namreč dolga leta veljalo za DeSUS-ovo trdnjavo – tam so gostili najvišja strankarska srečanja, predvolilne shode, pričakali volilne rezultate ...
'V DeSUS-u zdaj zagovarjajo interese, ki niso izraz volje volivcev'
Socialnoliberalni program so sicer kot enega od glavnih razlogov za prehod navedli tudi predstavniki mestnih odborov, izpostavili pa so tudi skrb in zastopanje pravic starejših, invalidov in drugih ranljivih skupin. "Stranka v parlamentu odkrito in dosledno zasleduje cilje upokojencev. Kljub temu, da ima obsežen program, je zastopanje interesov upokojencev, invalidov in ostalih ranljivih skupin tudi njihova prioriteta. Pripravljeni so poslušati in sodelovati, v preteklosti pa je predsednica pokazala svoje kvalitete in sposobnosti pri vodenju vlade v izjemno težkih časih za Slovenijo," je izpostavila predsednica mestnega odbora SAB-a Velenje Darinka Mravljak.
Ob tem je Mravljakova še izpostavila, da je razlog za prestop tudi ta, da stranka DeSUS "že dolgo ni več predstavnica upokojencev in ne zastopa njihovih interesov". "V zadnjih dveh letih smo bili priča propadu stranke in to na vseh nivojih. V tem obdobju so se zamenjali štirje predsedniki in vršilci dolžnosti," je še dodala Mravljakova. Največja napaka vodstva DeSUS-a pa je bila po njeni oceni ta, da se niso posvečali članstvu, terenu, odborom in ljudem.
Z njo se je strinjal tudi predsednik novo pridruženega občinskega odbora Kočevje Zlatko Ficko, ki je poudaril, da se z vstopom članov DeSUS-u v stranko SAB za DeSUS zaključuje "obdobje negotovosti in turbulentnega stanja". Pojasnil je tudi, da so iskali sogovornike znotraj levo usmerjenih strank, a da so največ zavzetosti za pristop z možnostjo za enakopravno sodelovanje pri delu in uresničevanju interesov upokojenske populacije pokazali v SAB. "Odločitev za SAB je bila enostavna, Alenka Bratušek kot političarka predstavlja osebo, predsednico z izkušnjami in rezultati," je dejal.
V stranko SAB sta sicer prestopili tudi nekdanji poslanki državnega zbora iz vrst DeSUS-a Antonija Marija Kovačič in Marinka Levičar. Levičarjeva, ki je kot poslanka delovala v mandatnem obdobju med letoma 2014 in 2018, je ob tem poudarila, da so takrat v stranki DeSUS delovali usklajeno v dogovoru z vodstvom. A ker v stranki po njenih besedah zdaj zagovarjajo interese, ki niso izraz volje volivcev, se je odločila za izstop.
Po besedah Ficka se bo proces širjenja SAB še nadaljeval. Prav tako je Bratuškov prepričana, da se bo v prihodnosti stranka povečala za vsaj še 250 članov.
O možnostih sodelovanja z drugimi strankami in nadaljnjih prestopih posameznih članov strank v SAB je bila Bratuškova jasna, da se v stranki ne gredo "kupčkanja in trgovanja". Kot je še dejala, se sicer o možnostih za sodelovanje pogovarjajo z nepovezanimi poslanci, a se morajo ti najprej "odločiti, kaj si sami želijo".
Jasnič potrdil odstopne izjave celotnega kočevskega odbora
Glede množičnih odhodov članov iz DeSUS-a je predsednik stranke Ljubo Jasnič poudaril, da kolektivnih odstopov iz stranke ne more biti, saj mora vsak član samostojno podati izstopno izjavo, tako kot je tudi vstopno, skladno s pravili in statutom stranke. Je pa potrdil, da so dobili odstopne izjave celotnega kočevskega odbora, okoli 50. Sedaj jih pregledujejo in ugotavljajo, ali so jih člani res podpisali ali so "od zadaj kakšne druge zgodbe".
Poslanska skupina sicer iz opozicije večkrat podpre predloge aktualne vlade Janeza Janše, do česar je bilo zaradi česar je bilo v nekaterih primerih kritično vodstvo stranke, ki se je v v zadnjem letu in pol že trikrat zamenjalo. Jasnič je že kmalu po prevzemu vodenja stranke poslanski skupini predlagal dogovor o sodelovanju v petih točkah, a odgovora in podpisov še ni prejel.
Klavzura pred vrati
Odnosi in sodelovanje s poslansko skupino bodo tako ena od glavnih petkovih tem, je napovedal predsednik DeSUS. Okoli 100 članov DeSUS-a se bo namreč v petek sestalo na klavzuri, na kateri bodo med drugim razpravljali o položaju stranke.
Jasnič je opomnil, da stranka v preteklosti do nekaterih, tudi za DeSUS pomembnejših vprašanj, kot so upokojenske teme, ni zavzela političnih stališč, kar pa je treba spremeniti. Stališča stranke pa bi po njegovih besedah v DZ nato morali zastopati tudi poslanci.
Na klavzuri, ki bo potekala v Festivalni dvorani ljubljanskega Pionirskega doma, sicer ni pričakovati vodje poslanske skupine Franca Jurše, ki je svojo udeležbo opravičil zaradi osebnih razlogov. Bosta pa po Jasničevih informacijah prisotna poslanca Branko Simonovič in Ivan Hršak, da pojasnita stališče poslanske skupine. "Pričakujem, da bomo s klavzure odšli enotni," je poudaril. V petek sicer ne bodo sprejemali nobenih sklepov, bodo pa oblikovali zaključke, ki jih bo naslednji četrtek obravnaval svet stranke.
V soboto, dan po klavzuri pa bo DeSUS obeležila 30. obletnico stranke. Na njej želijo vsem tistim, ki so DeSUS že odpisali, sporočiti, da ta stranka ni odpisana, ampak na terenu dokaj močna, je napovedal Jasnič.
KOMENTARJI (502)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.