Zaradi neplačevanja prispevkov bodo tožili državo

Nekdanji delavci Steklarske nove so angažirali odvetnico Ines Najvirt iz odvetniške pisarne Čeferin, ki bo v njihovem imenu vložila tožbo zoper državo in Kapitalsko družbo (Kad). Najvirtova je za 24ur.com sporočila, da delavce, ki so ostali brez plačila za opravljeno delo za zadnje mesece pred pričetkom stečajnega postopka, zastopajo brezplačno. Steklarska nova jim je od leta 2005 namreč izplačevala samo neto plače, prispevkov za pokojninsko, invalidsko ter zdravstveno zavarovanje pa ne, čeprav je bilo na plačilnih listih to sicer prikazano.

''Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, je razvidno, da so delavci tako nadzorni svet družbe kot tudi lastnika družbe, tj. Kad, že dlje časa opozarjali na slabo poslovanje vodstva družbe in na škodljive poslovne odločitve, prav tako na dejstvo, da družba več let zapored ni poravnala davkov in prispevkov za zaposlene. Ne glede na to ne vodstvo družbe ne njen lastnik, tj. Kas, ki pa je v 100 odstotni lasti Republike Slovenije, ni ukrepalo, kar je v končni posledici privedlo do stečaja družbe. Takšno nespoštovanje določb veljavne zakonodaje je vsekakor nedopustno,'' je zapisala Najvirtova.

Dodala je še, da so bile terjatve delavcev iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja s strani tečajnega upravitelja v celoti priznane in štejejo kot prednostne terjatve. Delavci bodo po vnovčenju stečajne mase stečajnega dolžnika tako poplačani v ustreznem deležu. Odstotek poplačila zaenkrat še ni znan, bodo pa delavci, takoj ko bodo pridobili vse potrebne podatke, zoper lastnika stečajnega dolžnika že zdaj vložili ustrezen odškodninski zahtevek. Koliko bodo delavci prejeli iz strečajne mase, pa bo odločalo sodišče.

Se jim bodo pridružili tudi drugi?

Pogovorili smo se s predsednikom odbora za zaščito pravic delavcev Steklarske nove Stjepanom Miklaužićem, ki je za 24ur.com dejal, da bo jutri ob 13. uri zbor delavcev pred podjetjem. Prisoten bo tudi odvetnik, skupaj pa bodo izpolnili obrazce za oprostitev sodnih taks. "To bomo storili zato, ker nam tega stroška ne želi pokriti nekdanji sindikat, sami pa tega denarja nimamo. Po prvomajskih praznikih pa bomo vložili tožbe," nam je zaupal Miklaužić. Gre za 230 nekdanjih zaposlenih v Steklarski novi. "Terjatve zaposlenih znašajo okoli 2,5 milijona evrov," je dejal in dodal, da imajo danes sestanek s predstavniki Mure in IUV.

"Želimo doreči nekatere stvari in nato javno pozvati tiste, ki so odgovorni, da delavci že 12 mesecev nimajo tistega, kar naj bi imeli. Država ni nič uredila v tem obdobju. Ni bila izplačana bruto plača, tako da je bila kršena pogodba o zaposlitvi. Kršitve so bile tudi na drugih področjih, za to pa je odgovoren sindikat, ki naj bi jih zaščitil, očitno pa do zdaj niso nič naredili," je kritičen Miklaužić. Dodaja, da bodo jutri pozvali omenjene sindikaliste, naj se za delavske pravice zavzamejo javno. "Naredijo namreč zelo malo, da bi se delavske pravice uresničile," pravi in dodaja, da gre za njegovo osebno mnenje.

Bitka družin in posameznikov za preživetje – iz meseca v mesec

Med 80 in 100 nekdanjih zaposlenih je že našlo nove službe. "Ostali so še na zavodu za zaposlovanje in jim v tem trenutku prenehajo pravice do nadomestila. Opozarjam pa na 75 dnevnih migrantov, gre za hrvaške državljane, ki so delali v Steklarski novi več kot 20 let, saj so v najslabšem položaju. Njih so res maksimalno oškodovali. Nimajo niti osnovnega zdravstvenega zavarovanja, hrvaška država pa se do njih tudi mačehovsko obnaša," je razložil.

Kaj storiti?

Miklaužić meni, da si nekako morajo izboriti svoje pravice, tudi s stavko. Znova je opozoril na nedelovanje sindikatov, zato se bodo morali sami organizirati. Če ne bo šlo drugače, bodo šli tudi na evropsko sodišče. Meni, da je treba obvestiti evropsko javnost, kaj se dogaja v Sloveniji, saj naša država krši tudi evropska povelja o delu.

Tisti, ki naj bi se upokojili, pa čakajo doma. Ne morejo se upokojiti, sami pa ne morejo verjeti, da se jim lahko kaj takega dogaja. "Pristojnim smo dali natančne podatke teh ljudi, toda nihče se ne odziva," poudarja Miklaužić.

Kritično o sindikatih: Miklaužićevo osebno mnenje

"V Sloveniji je okoli 160.000 delavcev, ki nimajo plačanih prispevkov. Prispevek pa je pravica delavcev. Kdo pa je odgovoren za zaščito pravice delavcev? Jaz pravim, da sindikat. Če sindikalisti ne bi bili politiki, ampak bi bili sindikalisti in bi se borili za delavske pravice, bi 160.000 ljudi odpeljali na ulice. Takrat bi predsednik vlade, vlada, ministri in tisti, ki delajo zakone, poskrbeli, da bi bili zakoni takšni, kot morajo biti. Ne na škodo delavcev, ne na škodo človeka, ampak v prid in pomoč temu človeku. Dokler imamo sindikaliste, ki niso sindikalisti, temveč politiki, in se dogovarjajo z različnimi političnimi opcijami, nam je pač tako, kot nam je. Zato se zastavlja vprašanje o potrebi biti član sindikata, ker nam nič ne prinese. Dejansko se kaže, da je sindikat parazit na delavski plači. Dokler mu delavec plačuje članarino, je za njih še v redu, ko pa jo preneha plačevati, ga nihče več ne pogleda," je bil oster Miklaužić, ob tem pa še enkrat poudaril, da gre za njegovo osebno mnenje.

Delavci bijejo svoj boj

Sindikat Neodvisnost je pred dnevi na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti več zakonov v delih, ki se nanašajo na pravice delavcev, ki izhajajo iz plačila prispevkov. Meni, da sistem prispevkov ne omogoča učinkovitega obveščanja zavarovancev, izterjave dolga in socialnih korektivov v primerih, ko prispevki niso plačani.

Od ustavnega sodišča pričakujejo, da bo ugotovilo neustavnost sedanje ureditve, ki ne zagotavlja učinkovitega obveščanja zavarovancev o tem, ali so njihovi delodajalci plačali prispevke, ne omogoča učinkovite izterjave neplačanih prispevkov in ne zagotavlja socialnih korektivov za delavce, ki bo zaradi neplačila prispevkov prikrajšani določenih pravic, je povedal odvetnik Marko Bošnjak iz odvetniške pisarne Čeferin, ki je v imenu sindikata vložila zahtevo.

Zahtevajo ustavno presojo delov zakonov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter še nekaterih drugih, ki urejajo pravice delavcev iz plačila prispevkov.

V sindikatu menijo, da je ureditev, v kateri delavec, kateremu delodajalec ni plačeval prispevkov, ostane brez pravic oz. jih lahko uživa v manjši meri, v neskladju z ustavo, pravi Bošnjak. Poleg tega delavci za to izvedo šele, ko želijo določeno pravico uveljaviti, kar pa je pogosto tudi prepozno za izterjavo.

Po eni strani je neplačnikov veliko, po drugi pa ni mehanizmov, ki bi delavcem zagotovili nekatere socialne korektive v primerih, ko ti prispevki ne bi bili plačani oz. izterjani, dodaja odvetnik. Ustavnemu sodišču so predlagali, da bi zahtevo obravnavalo prednostno.