S topovi, sulicami in žirafami za rešitev smučarske sezone

Nekateri zimske dni preživljate na belih strminah, ki pa so v letošnji zimi bele predvsem zaradi umetnega snega. Po Sloveniji trenutno obratuje 25 manjših in večjih smučišč. Več kot dovolj naravne podlage imajo le na našem najvišje ležečem smučišču Kaninu, kjer je po obilnem novembrskem sneženju ostalo dobre štiri metre snega. Drugod strmine prekriva le bolj ali manj debela odeja t. i. tehničnega ali umetnega snega, ki sega od 20 do 60 centimetrov visoko.

Zasneževanje je učinkovitejše pri temperaturah pod -5 stopinj Celzija

Za izdelavo snega sta potrebna dovolj nizka temperatura in čim nižja vlažnost zraka. Če je zrak nasičeno vlažen, torej je relativna vlaga stoodstotna, je mejna temperatura, pri kateri je še možno zasneževanje, tri stopinje pod ničlo. Pri bolj suhem zraku je ta temperatura lahko tudi višja. Tako je pri 20-odstotni vlažnosti, kakršno so včeraj zjutraj beležili na Rogli, sneg možno izdelati celo pri treh stopinjah nad ničlo.

Za zasneževanje se uporablja topove in t.i. snežne sulice ali žirafe. Oba sistema sta sestavljena iz različnih vrst šob, za svoje delovanje pa poleg ustrezne temperature in vlage potrebujeta še zmes vode in zraka. Iz šob tako piha stisnjen zrak, ki je pomešan z manjšo količino vode. Ta zmes se ob izhodu iz snežnega topa močno ohladi ter tvori majhne ledene kristalčke. Na snežnem topu je nameščena še ena vrsta šob, ki v zrak prši zelo drobne kapljice vode. Te kapljice ob stiku z ledenimi kristalčki tvorijo snežinke, ki nato padejo na tla.

Zasneževanje je učinkovitejše, če je zrak suh in njegova temperatura pod -5 stopinj Celzija, saj lahko takrat z dovajanjem dodatnih količin vode izdelajo večje količine snega. Pri zelo mrzlem zraku je ob enakem vložku učinek zasneževanja tudi do petkrat večji kot pri temperaturah okoli ničle. Tako izdelan sneg je v primerjavi z naravnim kompaktnejši, zračno bolj neprepusten in toplotno manj izolativen. Posledično je bolj obstojen in dobro prenaša občasne otoplitve, zaradi okroglih zrnc pa je tudi hitrejši, zato je smuka na njem za marsikoga boljša.

Prva polovica januarja med najtoplejšimi v zgodovini meritev

Kljub temu da temperature po nižinah zaradi pogoste inverzije v zadnjih treh tednih niso odstopale bistveno od dolgoletnega povprečja, pa je bilo povsem drugače v hribih, kjer se je prva polovica januarja uvrstila celo med najtoplejše do zdaj. Temperature se v sredogorju marsikatero noč niso spustile pod ničlo, kar je onemogočalo izdelavo dovolj velike količine kvalitetnega snega. Tako na nobenem izmed naših večjih smučišč niso uspeli zasnežiti vseh prog, na žalost ljubiteljev belih strmin pa bodo podobne zime v prihodnosti še pogostejše.

Podatki Agencije RS za okolje kažejo, da se je povprečna temperatura zraka v Sloveniji dvignila za okoli dve stopinji Celzija, skoraj ves porast je iz obdobja zadnjih štiridesetih let. To pomeni, da se je snežna meja v zadnjih desetletjih v povprečju zvišala za od 300 do 400 metrov nadmorske višine. Še bolj zaskrbljujoči so podatki o vsoti novozapadlega snega, saj na državni ravni vsako novo desetletje v povprečju prinese za desetino manj snega. To pomeni, da danes zapade za skoraj polovico manj snega, kot ga je zapadlo pred petdeset in več leti, zaradi vse višje temperature zraka pa so tudi pogoji za umetno zasneževanje vse manj ugodni.