S svojim delom zadovoljna nekaj več kot polovica zaposlenih Slovencev

Prvi maj se je začel praznovati kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve delavskih protestov v Čikagu pred 132 leti. Delavci so takrat na zborovanjih zahtevali več pravic in osemurni delavnik. Danes je praznik dela priložnost, da razmislimo o položaju delavcev in delodajalcev na trgu dela in da opozorimo na nepravilnosti, pa tudi na pozitivne zgodbe.

Med prebivalci, starejšimi od 15 let, je bilo v letu 2017 skoraj 55 odstotkov delovno aktivnih, našteli so jih 959.000. Število delovno aktivnih se od leta 2013 ponovno povečuje, predvsem število zaposlenih v rednem delovnem razmerju, ugotavlja Statistični urad RS (Surs).

Tok delovnih migracij močnejši v smeri vzhod–zahod, delovni migranti med bolj oddaljenimi

Več kot polovica delovno aktivnih v Sloveniji ne dela v občini,  v kateri imajo prebivališče, skoraj petina pa jih dela tudi v drugi regiji, in ne v tisti, v kateri imajo prebivališče. Na delo v zahodno Slovenijo prihaja 15 odstotkov delovno aktivnih oseb iz vzhodne Slovenije, na delo v vzhodno iz zahodne pa le štiri odstotkov delovno aktivnih oseb. 

Največ ljudi prihaja na delo v občino Ljubljana. Konec leta 2017 je bilo takih več kot 122.000. Delovno aktivnih oseb, katerih delovno mesto je v isti občini, kot je tudi njihovo prebivališče, je vedno manj. V zadnjih desetih letih se je njihov delež zmanjšal za kar osem odstotkov. 

Kakšne so plače v Sloveniji?

Povprečna mesečna neto plača je v letu 2017 znašala 1062 evrov neto. Glede na leto prej se je nominalno povečala za nekaj več kot 30 evrov, realno pa se je povečala za 1,7 odstotka. 

Podrobnejša analiza plač je na voljo za leto 2016, vendar samo za zaposlene osebe s polnim delovnim časom, ki so celo leto delale pri istem delodajalcu. Po tej metodologiji prikazana povprečna plača je nekoliko višja od prej navedene. Delež oseb, katerih plača je nižja od povprečne slovenske, se z leti skoraj ne spreminja, kažejo podatki Surs. 

Povprečna letna bruto plača v Sloveniji je v letu 2016, preračunana na mesec, znašala 1685 evrov. Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih oseb je bila nižja od 1394 evrov, le odstotek ljudi pa je imel plačo višjo od 5903 evrov.

Po enakosti porazdelitve dohodka je Slovenija med preostalimi članicami EU na drugem mestu, enakomerneje je porazdeljen le še na Slovaškem, najbolj neenakomerno pa v Bolgariji, Litvi in Romuniji. 

Davčna obremenitev stroškov dela pomeni, kolikšen del skupnih stroškov dela so davki in socialni prispevki. V letu 2016 je bila davčna obremenitev stroškov dela za zaposleno osebo v Sloveniji 38,7-odstotna. 

Zadnji popolni podatki za Evropsko unijo se nanašajo na leto 2015. Slovenija se je v tem letu uvrstila malce nad povprečje EU. Stroški dela so bili davčno najbolj obremenjeni v Belgiji, najmanj pa na Malti. 

Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost za samsko osebo je v letu 2016 znašala nekaj manj kot 90 odstotkov dodatne bruto plače. Tu gre namreč za t. i. past brezposelnosti. Neto dohodki samske osebe so se s prehodom iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za nekaj več kot deset odstotkov bruto plače. S prehodom na bolje plačano delovno mesto pa so se neto dohodki samske osebe povečali za 51,6 odstotkov bruto plače.

Privoščimo si lahko manj dobrin kot povprečni Evropejec 

Dejanska individualna potrošnja odraža materialno blaginjo gospodinjstev. Izračuna se na podlagi cen blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo, in se izraža v standardih kupne moči. 

V Sloveniji si lahko v povprečju privoščimo za 24 odstotkov manj, kot je povprečje v EU-28. Največ si lahko privoščijo v Luksemburgu, najmanj pa v Bolgariji. 

Statistika tudi kaže, da smo si s povprečno mesečno neto plačo v letu 2017 lahko kupili več kot pred desetimi leti. V 2017 smo za kilogram črnega kruha delali pet minut manj kot v 2007, s povprečno plačo pa smo v 2017 lahko kupili 124 kilogramov kruha več kot pred desetimi leti. 

Delo in posledično redni dohodek sta dejavnika, ki pozitivno vplivata na različne vidike kakovosti življenja. V letu 2016 je bilo med delovno aktivnimi šest odstotkov ljudi, ki so živeli pod pragom tveganja revščine, dva odstotka zaposlenih ali samozaposlenih pa sta prejemala materialno oz. denarno pomoč dobrodelnih organizacij. 

Zaposleni so najbolj zadovoljni s svojim življenjem, pred njimi so le študenti in dijaki. Najmanj zadovoljni s svojim življenjem so brezposelni in drugi neaktivni. 

S svojim trenutnim delom je zelo zadovoljnih 50,3 odstotka samozaposlenih in 51,8 odstotka zaposlenih.

Za primerjavo - velika večina v Nemčiji zaposlenih ljudi je zadovoljnih s svojo službo, kažejo statistični podatki. Da so zadovoljni s svojim delom, jih je ocenilo 89 odstotkov, eden od treh Nemcev pa je celo zelo zadovoljen, je sporočil nemški statistični urad Destatis.

Ob tem je s svojim delom zadovoljnih tudi 90 odstotkov samozaposlenih v Nemčiji, kažejo rezultati raziskave za leto 2017, ki jih je Destatis objavil pred letošnjim praznikom dela.

Svoje delo z zadovoljstvom opravlja 91 odstotkov akademskih delavcev, 90 odstotkov vodilnih kadrov in le slabih 83 odstotkov nekvalificirane delovne sile. Da so zadovoljni, navaja 89,3 odstotka delavcev v zahodnem delu države, medtem ko je njihov delež na vzhodu in v Berlinu 87,5-odstoten.

Delodajalci iščejo nove delavce, prebivalstvo se stara

V letu 2017 so delodajalci v Sloveniji razpisali približno 65.300 prostih delovnih mest, kar je za skoraj tretjino več kot leto prej. Največ prostih delovnih mest je bilo razpisanih v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, v trgovini ter popravilih motornih vozil.

Pričakovanja glede zaposlovanja v slovenskem gospodarstvu so bila v prvem četrtletju 2018 precej nad dolgoletnim povprečjem. Podjetja zato ocenjujejo, da se bo pozitivni trend zaposlovanja nadaljeval. V marcu 2018 je povečanje zaposlovanja pričakovalo skoraj polovica podjetij v trgovini na drobno, več gradbenih, predelovalnih in storitvenih podjetij. 

Velik izziv za trg dela v Sloveniji bodo v prihodnosti pomenile tudi demografske spremembe. Povprečna starost prebivalcev Slovenije se je v zadnjih desetih letih povečala za skoraj dve leti, obenem pa je bil v letu 2017 negativen tudi naravni prirast. Po projekcijah prebivalstva bo naravni prirast ostal negativen, število prebivalcev Slovenije pa naj bi se do leta 2025 predvsem zaradi selitvenega prirasta povečevalo. Po tem letu naj bi število prebivalcev Slovenije začelo padati. Zmanjševal se bo predvsem delež prebivalcev, starih med 15 in 64 let, ki predstavljajo večinski del aktivnega prebivalstva. 

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se povprečna starost novih uživalcev starostnih pokojnin v Sloveniji v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Za ženske se je starost ob upokojitvi povečala za približno dve leti in pol, za moške večjih sprememb ni. 

Slovenija sicer v EU izstopa še po eni najnižjih stopenj delovne aktivnosti med prebivalci, starimi od 55 do 64 let.