'Bolj kot struge večjih rek nas skrbijo manjši pritoki in hudourniške grape'

V največji nevarnosti pred poplavami so spet porečja Soče, Poljanske in Selške Sore, Kamniške Bistrice, Meže in Savinje. Prav tam torej, kjer so zadnje katastrofalne poplave spremenile pokrajino in močno poškodovale rečne struge.  

Kaj se bo čez noč dogajalo na območjih, ki so bila prizadeta v zadjih poplavah? "Ravno to je vprašanje, videli smo, da že manjše intenzivne padavine lahko povzročijo velik učinek, kot je bilo to na Koroškem v Topli, kjer je odneslo cesto. Takšni dogodki se lahko pojavljajo še nekaj ur, seveda pa nas skrbi tudi jutrišnji dan prav na teh prizadetih območjih, namreč jutri se bodo padavine popoldne ponovno okrepile, ne bodo tako silovite kot danes, razporejene bodo na nekoliko daljši čas, pa vendar vsota padavin bo kar velika, glavnina pa bo padla prav na območju Štajerske, Koroške, pa tudi Savinjske regije, poleg tega pa tudi na jugovzhodu Slovenije v porečju Krke," je hidrolog Janez Polajnar dejal v oddaji 24UR ZVEČER.

Struge še niso povsem urejene, brežine še niso povsem utrjene, kar lahko tudi pri ne tako veliki vodi povzroči njihovo erozijo, opozarja. "Bolj kot same struge večjih rek nas skrbijo manjši pritoki in hudourniške grape, kjer je odloženega še veliko materiala, tam pa dejansko ne vemo, kako bo ta voda odtekla," je dodal. 

Se bo Slovenija zdaj ob vsakem deževju obarvala oranžno ali celo rdeče? "Še nekaj časa bo tako, da deli porečij, kjer so bile poplave, ne bodo sposobni prevajati velike količine vode," je glede vremenskih opozoril povedal,  da bo ob intenzivnejših deževjih tem območjem, ki so bila prizadeta, res nameniti posbno skrb.

Postopno deževje ne bi bilo usodno, prehiter tempo pa bi lahko pomenil nov črn scenarij

Nad Koroško so se oblaki zgrinjali ves dan, malo pred 19. uro pa se je močno ulilo, je za oddajo 24UR sporočila Žana Vertačnik. "Civilna zaščita je spočila, da utegnejo v naslednjih 12 urah sprožiti sireno za nevarnost, če bo to potrebno. Kar pa bi pomenilo, in tega se bojijo vsi, nov poplavni val za Koroško," dodaja. Ne vedo, koliko vode lahko ranjeni vodotoki prenesejo, preden bi se lahko znova začela razlivati po cestah in krajih.

"Za zelo ranjeno regijo ne bi bilo usodno, če bi deževalo postopoma, počasi, tudi če bi to trajalo več ur ali prko noči, saj bi intervencijske ekipe lahko sproti sanirale najbolj akutne težave. Če pa bi se deževje nadaljevalo v takem tempu, kot se je začelo, pa bi to lahko pomenilo nov črn scenarij," je zaključila. 

"Gasilci so že na terenu, ponekod grozijo plazovi, nekatere družine so iz hiš preventivno že evakuirali. IIz Mežice poročajo, da so meteorne vode zalile eno izmed tamkajšnjih podjetij, iz Črne na Koroškem pa o prvih zalitih kleteh," je nato dodala za našo zadnjo večerno informativno oddajo 24UR ZVEČER. Zaradi nevarnosti plazu so eno družino izselili tudi v Prevaljah, je povedal  župan Matic Tasič.

Upajo, da jih narava ne bo več kaznovala

V krču smo že 24 dni in slabo bomo spali, dokler ne bomo imeli občutka, da so naši kraji dovolj dobro zaščiteni, je bilo danes slišati na Koroškem, kjer so se s strahom pripravljali na novo vremensko preizkušnjo. Opustošena območja v porečju Meže in Drave so v zadnjih tednih očistili le za silo, vrtovi so ponekod še polni naplavin, stanovanjski prostori še daleč od suhih.  

Odkar so vremenoslovci opozorili na novo prihajajočo ujmo, prekrivajo grozeče plazove, kopljejo kanale za odtekanje ali preusmerjanje vode, s peskom polnijo protipoplavne vreče. V Črni na Koroškem so protipoplavne vreče šle kot za med, več kot tisoč krajanov jih je razvozilo že včeraj. Storili smo vse, kar je v naši moči, pravijo, zdaj lahko samo čakamo in upamo, da nas narava ne bo več kaznovala.  

Ker opozarja, da so rečne struge še vedno izpostavljene, je nov poziv vladajočim poslala županja Romana Lesjak, ki je prepričana, da bi država v najbolj prizadetih občinah morala povečati prisotnost težke mehanizacije: bagrov in tovornjakov, ki bi potem hkrati ta nasuti material tudi odvažali.

Naša televizijska ekipa jo ujela ravno po prihodu z bližnjega Ludranskega vrha, kjer je več grozečih plazov. Da bi zdrsnili v dolino, je ljudi ta hip najbolj strah.  

Pripravljeni na evakuacijo do 200 domačinov

Tudi Zgornja Savinjska dolina si še zdaleč ni opomogla od prejšnjih poplav, ki so Slovenijo prizadele med prvim avgustovskim koncem tedna. Upamo na najboljše, a se pripravljamo na najhujše, tudi na evakuacije, pripovedujejo v Ljubnem. Struga Savinje, ki je takrat uničevala vse pred seboj, je še vedno polna podrtega drevja in drugih naplavin ter kar meter in pol višja kot pred poplavami. Domačini skušajo domove zaščititi s protipoplavnimi vrečami, toda če se bo uresničil črni scenarij, jim tudi te verjetno ne bodo pomagale.

Čeprav so bili tudi danes ves dan na delu tovornjaki in bagri, ki so čistili strugo, je ta še vedno enostavno prepolna in še enega močnega deževja ne bo zmogla, je zaskrbljen župan Franjo Naraločnik. Tudi vsi naši hudourniški potoki so polni materiala in niti približno niso pripravljeni na novo veliko vodo, dodaja.

Pripravljajo se tudi na evakuacijo do 200 domačinov, zatočišče so pripravili v osnovni šoli. 

S protipoplavnimi vrečami proti narasli Sori

Huda nevithta, ki se je razbesnela na območju Škofje Loke, je že terjala prve intervencije, zalilo je podvoz v Retečah, je za oddajo 24UR sporočila Staša Lozar:"Padavine so zalile dolino Hrastnice, zalilo je ceste, ogroženi so trije zaselki, gasilci so ves čas na terenu. 

Občanom so razdelili več kot 1000 protipoplavnih vreč. Vreče s peskom so razdeljevali v bližnjih Medvodah, spomini na četrti avgust so še kako živi.

Posledice uničujoče povodnji so v Bodoveljski grapi v Poljanski dolini še danes vidne na vsakem koraku: cesta je le za silo prevozna, mostove je odplaknil hudournik, voda pa zdaj povsem nenadzorovano teče po parcelah, kjer so se še pred nedavnim pasle krave. Da bi se izognili še eni katastrofi, so pri eni izmed domačij vzdolž celotne parcele nemudoma postavili visoko protipoplavno ograjo, garažo varujejo vreče s peskom, vrata so zadelali s poliuretansko peno. S pripravami na novo neurje hitijo tudi zaposleni v lokalnem tesarskem podjetju: betonsko ograjo okrog poslopja so dvignili za več kot meter.

A v najhujšem scenariju morda niti takšne ograje ne bodo pomagale, ocenjuje poveljnik škofjeloške civilne zaščite Nikolaj Kržišnik. Če bo voda zelo slabo odtekala, bo lahko povzročala škodo. 

Sanacija struge sicer poteka, a velik del je še vedno povsem divji, časa je bilo enostavno premalo in takšnih območij je v občini še več, priznava.  

Poleg novih hudourniških poplav pa prebivalcem v bolj hribovitih krajih ponovno grozi še ena nevarnost: zaradi razmočene zemljine se lahko sprožijo novi zemeljski plazovi, opozarjajo pristojni.  

Škofjeloški župan Tine Radinja je za oddajo 24UR ZVEČER nato dejal, da je Sora je še v svoji strugi, vodostaji na vseh merilnih mestih upadajo in vse kaže, da bo noč bolj mirna. Skrbijo jih predvsem zemeljski plazovi, ki še vedno ogrožajo nekaj hiš.

V Celju vzpostavili klicni center, sirene bodo pomenile nevarnost poplavnega vala

Zaradi napovedanega neurja so na Poklicni gasilski enoti Celje vzpostavili klicni center. Občanke in občani, ki bi morebiti potrebovali nujno pomoč, lahko pokličejo na telefonsko številko (03) 428 09 00 ali pišejo na elektronski naslov civilna.zascita@celje.si. V nujnih primerih lahko pokličejo tudi na številko 112.

"Če bodo prožene sirene z znakom za opozorilo na nevarnost, to pomeni nevarnost poplavnega vala,"  opozarja celjska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje.