Namesto na bolniški v Trstu po nakupih

Detektivi pri svojem delu ne smejo raziskovati kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, torej tistih, za katere je pristojna policija. Poleg tega pri svojem delu ne smejo uporabljati policijskih metod, na primer tajnega sledenja. To pomeni, da ne morejo pridobiti naloga za prisluškovanje, za dalj časa trajajoče sledenje, pri odkrivanju ne smejo uporabljati avdiovizualnih pripomočkov, nikakor pa ne morejo pridobiti naloga za vstop v stanovanje.

Pri svojem delu se morajo zato znajti drugače in pridobivati informacije po drugih poteh, kot to lahko počne policija.

Najpogosteje preverjajo detektivi pri nas kršenje bolniškega staleža, pravice do potnih stroškov, vročajo sodne pozive, iščejo pogrešane osebe, preverjajo premoženjsko stanje in odkrivajo zavarovalniške goljufije. Kot je povedal zasebni detektiv in predsednik detektivske zbornice Janko Trivunovič, so nekateri detektivi prav specializirani za odkrivanje slednjih. Lahko pa detektivi sodelujejo pri opravljanju poligrafskih testiranj in opravljajo protiprislušne preglede.

Največ pa dejansko delajo na preverjanju bolniških staležev in prevozev na delo, iskanju oseb za vročanje sodne pošte, preverjanju premoženjskega stanja in odkrivanju zavarovalniških goljufij.

Poleg tega ne smejo delati za državne organe. Sprejet pa je bil poseben pravilnik, ki jim omogoča, da delajo za sodišča. Za njih namreč iščejo osebe za vročanje sodne pošte, torej razne pozive na sodne obravnave, zaslišanja in podobno. Na tem področju so detektivi, kot je povedal Trivunovič, zelo uspešni, bolj od policije in sodnih vročevalcev.

Detektiva se sicer lahko najame za preverjanje nezvestobe, vendar je takih primerov pri nas malo, je pojasnil Trivunovič. Verjetno zato, ker nezvestoba ni stvar, ki bi pri ločitvenem postopku vplivala na sodišče. Tako je lahko morda le v pomoč osebi, da se odloči za ločitev.

Detektivi si želijo boljšega sodelovanja s policijo

Poleg omenjenega pa detektivi lahko raziskujejo določena kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo. Poleg tega lahko iščejo ukradene predmete. Iskanje predmetov pa jih večinoma pripelje tudi do storilca. V primeru, da pridejo do kakšnih informacij, ki bi lahko koristile policijski preiskavi, so dolžni o tem obvestiti policijo. Vendar pa kriminalisti in policisti ne delijo informacij z njimi. Na tem področju bi si detektivi želeli boljšega sodelovanja. Kot je pojasnil Trivunovič, se namreč zgodi, da dva organa raziskujeta isti primer, informacije pa ne krožijo. Na primer, ko iščejo pogrešane osebe. Če bi na tem področju sodelovali, bi bili rezultati lahko boljši. Poleg tega si detektivi prizadevajo tudi, da bi imeli možnost raziskovati določena kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog. Ta so statistično najmanj razsikana in jih je tudi največ, pravi Trivunovič. Čeprav meni, da jih država tu ne bo spustila zraven.

Sicer pa se tudi Trivunovič, ki je sam nekdanji policist, strinja, da je detektiv pridobitniška dejavnost in da je meje med njimi in policisti tudi zato treba ohraniti.

Kdaj je sledenje kaznivo?

Pred časom je kar nekaj prahu dvignil primer, ko je detektiv sledil dvema uslužbencema Vinakoper in nekdanji direktorici Primorskih novic. Njihovi delodajalci so detektivu (po neuradnih podatkih naj bi šlo za Ljuba Trbižana) naročili, da preverja morebitne kršitve bolniškega staleža. Trbižan je kršitve odkril, jih pri tem posnel, delodajalci pa so dokaze uporabili kot krivdni razlog za izredno odpoved delovnega razmerja. Policija pa je detektiva, zaradi suma, da je pri tem ravnal nezakonito, ovadila. Prav tako pa naj bi kriminalisti ovadili odvetnika Francija Matoza, direktorja Vinakoper Nevja Pucerja in direktorico Primorskih novic. Slednja je o primeru obvestila tudi protikorupcijsko komisijo. Kot nam je pojasnil predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, je v tem primeru šlo za korupcijo. Čeprav so na komisiji mnenja, da bi detektivi morali dobiti več pooblastil, pa je po zakonu, kakršen je sedaj v veljavi, v tem primeru šlo za korupcijo, menijo na komisiji. Uradno stališče detektivske zbornice pa je, da detektiv Trbižan v tem primeru ni razvnal protizakonito.

Trivunovič pravi, da ima delodajalec pravico, da preverja, kaj se dogaja v času bolniškega staleža in glede potnih stroškov pri prevozih na delo. Pri tem pa detekivi ne smejo prestopiti svojih pooblastil. To pomeni, da lahko zbirajo informacije, ne smejo pa opravljati tajnega sledenja in drugih prepovedanih metod. Če snemajo zaposlene, lahko to storijo le na javnih mestih, ne pa na primer v zasebnih prostorih.

Kot je še povedal, jih podjetja večinoma najamejo le, če imajo utemeljen sum, da zaposleni krši zakon. Tako jih že sami oskrbijo z veliko informacijami, v približno 90 odstotkov primerov pa se ta sum tudi potrdi, je še povedal.

Pri nas imamo dober zakon, a bi želeli določene spremembe

Sicer pa pravi Trivunovič, da imamo pri nas dober zakon o detektviski dejavnosti in dobro organizirano detektivsko zbornico. Po njej se zgledujejo tudi v nekaterih tujih državah, na primer na Madžarskem.

Protiprislušni pregledi

Detektive včasih najamejo tudi podjetja, ki želijo preveriti zlorabo notranjih informacij. Tako lahko pregledajo prostore, če se v njih prisluškuje. Detektiv Trivunovič je pri tem pojasnil, da gre tu le za odkrivanje amaterskih prisluškovalnih naprav, in ne za tiste, ki bi jih na primer postavila policija. Teh naprav tudi če bi jih našli, ne bi smeli odstraniti ali se kakor koli drugače vmešati v preiskavo. Poleg tega so policijske naprave preveč sofisticirane, da bi jih detektivi našli. Trivunovič je razložil, da so imeli primer, ko so se štirje člani uprave pogovarjali med seboj, kmalu za tem pa jih je že klical nekdo iz podjetja in je vedel, kaj so se zmenili. V tem primeru so odkrili, da je nekdo prisluškoval. Če odkrijejo takšno kršenje zakona morajo seveda zadevo prijaviti tudi policiji.

Je pa bilo tudi v času afere “Čista lopata” s strani podjetij naročenih veliko protiprislušnih pregledov, vendar prisluškovalnih naprav dejansko niso nikjer našli, se še spominja Trivunovič.

Kdo je lahko detektiv?

Detektiv je lahko vsak slovenski državljan, ki ni bil obsojen za kakšno kaznivo dejanje in ni v postopku. Poleg tega mora imeti najmanj višjo ali visoko šolo, uspešno pa mora opraviti tudi detektivski izpit. Postopke vodi detektivska zbornica, v komisiji pa so tudi predstavniki ministrstva za notranje zadeve. Cena detektviske ure se giblje okoli 40 evrov.