S presaditvijo krvotvornih matičnih celic rešili več kot 2000 življenj

Gre za enega najbolj učinkovitih načinov zdravljenja, ki je pri nekaterih bolnikih tudi edini. Z njim so zdravniki doslej rešili preko 2000 življenj, je ob 30 obeltnici povedal generalni direktor UKC Ljubljana, Aleš Šabeder.

Na strokovnem srečanju je Šabeder čestital zdravnikom, ki so v minulih treh desetletjih s presaditvijo krvotvornih matičnih celic rešili več kot 2000 življenj, med njimi tudi 150 otroških. Ob tem je izpostavil primarija Jožeta Pretnarja, ki je bil "motor začetka tega zdravljenja" na UKC Ljubljana.

"Ponosni ste lahko na vrhunske rezultate dela na tem področju tako pri odraslih kot otrocih. Vaši strokovni dosežki odmevajo tako v Sloveniji kot tudi v tujini," je dejal zbranim.

S številom bolnikov narašča tudi prostorska stiska

Ob tem je še izpostavil, da število bolnikov vsako leto narašča, s tem pa narašča tudi prostorska stiska na hematološkem oddelku. Kot je dejal, so lani za to problematiko našli kratkoročno rešitev z dvema novima prostoroma na polikliniki. "Na mizi pa imamo pripravljene tudi načrte za nekoliko bolj dolgoročno rešitev - obnovo objekta v neposredni bližini urgence in pediatrične klinike, kjer bi dobili nove prostore za hematološke bolnike," je še dejal.

Dejal je tudi, da je za zdaj še težko napovedati, kdaj bi lahko projekt zaključili. Ob prostorskih izzivih za dnevni hosiptal pa se po njegovih besedah na določenih segmentih srečujejo tudi s pomanjkanjem subspecialistov, kjer bodo morali popolniti kapacitete.

Po besedah predstojnika kliničnega oddelka za hematologijo interne klinike Sama Zvera je ekipa mlada in zagnana, zaradi nespametne zaposlovalne politike v preteklosti pa imajo manko izkušenih strokovnjakov in bodo te poskušali pridobiti na novo. Poudaril je tudi, da je treba narediti vse, da se za bolnike zagotovijo optimalni prostori.

Šarec: Samo človek z veliko začetnico lahko rešuje življenja na račun svojih prostih ur, družine in drugih odrekanj

Zbrane je na strokovnem srečanju nagovoril tudi premier Marjan Šarec in med drugim dejal, da je reševanje življenj na način, kot jih rešujejo oni, pravzaprav po eno strani ganljivo, po drugi strani pa tudi predstavlja neizmerno odgovornost, ki jo tisti, ki nismo v tem procesu, nikoli ne bomo razumeli.

"Ko je v rokah zdravnika življenje, ki bi pred tridesetimi leti ali pa še manj končalo svojo pot, danes pa uspešno nadaljuje svoje življenjsko poslanstvo kjer koli, je to velika stvar, in tega besede nikoli ne bodo mogle opisati." V nadaljevanju svojega govora jim je zaželel uspešno delo in dodal: "Potrebna je duša, srce, volja, predvsem pa je za opravljanje takega poslanstva treba biti človek. Samo človek z veliko začetnico lahko rešuje življenja na račun svojih prostih ur, družine in drugih odrekanj," je še dejal.

Ob tem je zdravnike sicer spomnil, da ne bodo mogli rešiti vseh življenj. "Ampak kdor je rešil le eno življenje, je rešil svet," je spomnil s talmudskim izrekom.

Vse v zdravstvu vendarle 'ni tako slabo'?

Današnja obletnica pa po besedah predsednika vlade kaže, da v UKC in v slovenskem zdravstvu vendarle "ni vse tako slabo, kot vsak dan poslušamo, in da so tudi zelo dobri programi, zelo dobri oddelki". Seveda ostaja še kakšna težava in verjame, da jo bodo tudi rešili, je dejal.

Glede pozivov za nove prostore pa je Šarec pojasnil, da so si stavbo ogledali, po projektantski oceni bo potrebnih med devet in deset milijonov evrov. "Treba bo najti ta sredstva in enkrat to investicijo tudi zaključiti, saj omogoča boljšo obravnavo pacientov, kar je vsem v interesu," je dejal premier. Obljub, kdaj bo to, pa ni mogel dajati. Po njegovih besedah smo bili v Sloveniji predolgo priča praksam, da so nekateri postavljali datume, potem pa tega ni bilo.

Minister za zdravje Samo Fakin se je v izjavi navezal na besede predstojnika oddelka Zvera o začetkih programa. Začel se je z voljo, željo posameznika, je dejal Fakin. Morda je to tudi odgovor za slovensko zdravstvo, da rabimo več ljudi, ki bodo kaj naredili zaradi lastne radovednosti, poslanstva. "Ni vse v denarju in delnicah, ampak je napredek medicine odvisen od posameznikov, ki to poslanstvo nosijo v sebi," je med drugim še menil minister.

Prvi, ki je zdravil s presaditvijo celic, prejel Nobelovo nagrado za medicino

Prvi je s presaditvijo celic kostnega mozga pri bolnikih z napredovano levkemijo pričel Edward Donnall Thomas v ZDA v 50. letih prejšnjega stoletja. Prvi poizkusi so bili neuspešni, a je z novimi spoznanji po desetih letih presaditev postala vse bolj učinkovit način zdravljenja krvnih bolezni. Za svoje delo je Thomas leta 1990 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Prvi poizkusi zdravljenja s presaditvijo so v Sloveniji sledili kmalu za tem. V zgodnjih 60. letih je bilo opravljenih nekaj presaditev v Mariboru, Slovenj Gradcu, Brežicah in na Jesenicah. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana s presaditvijo krvotvornih matičnih celic tako zdravijo že 30 let.

Krvotvorne matične celice so celice, iz katerih nastanejo vse krvne celice. Pri odraslem se nahajajo v kostnem mozgu. Presajajo se predvsem pri zdravljenju malignih ter nekaterih nemalignih bolezni kostnega mozga in drugih krvotvornih organov, na primer pri levkemiji, pa tudi pri nekaterih podedovanih in avtoimunskih boleznih. 

Darovalec je najpogosteje brat ali sestra

Od vrste bolezni je tudi odvisno ali bolniku presadijo krvotvorne matične celice darovalca, ki jo imenujemo alogenska presaditev, ali pa bolnikove lastne. Pri alogenski presaditvi je darovalec lahko sorodnik, če pa ustreznega darovalca ni med družinskimi člani, lahko krvotvorne matične celice daruje tudi nesorodnik.

Darovalec je najpogosteje brat ali sestra, ki pa mora biti z bolnikom tkivno skladen, kar pomeni, da se mora z njim ujemati v sicer izjemno raznolikih imunsko skladnih celicah. Možnost, da sta v družini z dvema otrokoma sorojenca, ki imata enake tkivne antigene, je le 25-odstotna.

Bolnik, ki nima sorojencev z ustrezni antigeni, ima le malo možnosti, da bi med naključnimi osebami našli skladnega dajalca krvotvornih matičnih celic. Zato so se v mednarodni skupnosti zdravniki odločili za ustanovitev večjih registrov tipiziranih prostovoljnih darovalcev krvotvornih matičnih celic.

Danes je po vsem svetu v mednarodnih registrih vpisanih več kot 20 milijonov prostovoljnih darovalcev. Razpoložljivost darovalcev se je s 25 do 40 odstotkov povečala na 70 do 80 odstotkov, navajajo na zavodu za transfuzijsko medicino. Podatki iz Svetovnega združenja darovalcev kostnega mozga kažejo, da skoraj polovica presaditev krvotvornih matičnih celic opravijo s pomočjo nesorodnih dajalcev.

Iskanje ustreznega darovalca je po besedah strokovne direktorice zavoda za transfuzijsko medicino Polonce Mali "kot bi iskali iglo v kopici sena". V slovenskem registru nesorodnih darovalcev Slovenija Donor je trenutno vpisanih okoli 20.000 darovalcev. Po izračunih genetskega materiala naj bi za populacijo Slovenije tako število zadostovalo, da bi možnega darovalca našli v slovenskem registru.