S pomočjo motorjev rešujejo življenja že 20 let

Reševalci motoristi so nepogrešljiv del sistema nujne medicinske pomoči že 20. leto zapored. Zgodovina reševalnih motorjev v Sloveniji sicer sega že v leto 1994, uradno pa so se v sistem nujne medicinske pomoči vključili leta 2003, odkar tudi delujejo na Reševalni postaji UKC Ljubljana. Z reševalne postaje v roku minute odpeljejo na 350 do 400 intervencij letno, nanje pa prispejo v povprečju šest minut pred kolegi z reševalnim vozilom.

Zaradi hitrosti in okretnosti reševalnih motociklov se veliko lažje in hitreje premikajo skozi vse prometne ovire in lahko uporabljajo alternativne poti, ki jih avtomobili ne morejo. Dragoceni so tudi v prometnih konicah in pri zastojih, kjer vozniki ne ustvarijo reševalnega pasu. 

Vsako leto svojo sezono začnejo 1. maja. Trenutno na Reševalni postaji Ljubljana uporabljajo tri sodobno opremljene reševalne motorje za nudenje medicinske pomoči. Tako imajo vedno pri roki opremo za oskrbo dihalne poti, avtomatski eksterni defibrilator, sanitetni material, opeklinske komprese in infuzijske tekočine. Za njimi pa se vedno pripelje še reševalno vozilo, ki poškodovanega odpelje na nadaljnjo bolnišnično oskrbo.

Kot je povedal Martin Kernc, ki delo reševalca opravlja že več kot 20 let, je služba reševalca na motorju precej bolj nevarna od reševalca v vozilu, saj je motor na cesti manjši in slabše opazen. "Po drugi strani pa je precej hitrejši in bolj okreten in vsaka stvar za nas predstavlja nevarnost," je povedal. V preteklosti sta se dva reševalca motorista tudi huje poškodovala, ves čas pa se soočajo z manjšimi nesrečami, kot so zdrsi. 

Pred začetkom sezone vsako leto reševalci motoristi opravijo osvežitev teoretičnih znanj in praktičnih spretnosti. Opravijo več praktičnih treningov na poligonu, kjer obnovijo tehnike varne vožnje v prometu. To znanje in izkušnje so na nujnih vožnjah izrednega pomena, zato tudi vse treninge prilagajajo, da bi jim karseda najbolj pripomogli v resnih situacijah. Pri nujnih vožnjah ni prostora za napake, zato se vse vaje izvajajo pri višjih hitrostih, je poudaril inštruktor Sandi Sheikha, ki z reševalci motoristi sodeluje pri pripravah in treningih.  

Kot pravi Kernc, je najhuje, ko se voznik na reševalca motorista odzove s sunkovitim zaviranjem. "To je situacija, ki je tudi zame nerešljiva, ker enostavno ne morem dovolj hitro zmanjšati hitrosti. Posledica je lahko trk," je jasen. Kljub temu meni, da so slovenski vozniki uvidevni in se pravilno umikajo, je pa nanje apeliral, naj spremembo smeri nakažejo s smernikom. 

"Naši junaki letos praznujejo 20-letnico delovanja in so tako nepogrešljiv del sistema nujne medicinske pomoči," so v objavi na družbenih omrežjih ob videu zapisali tudi pri ljubljanskem UKC-ju in se tako poklonili reševalcem na motorjih. "Želimo jim izraziti iskrene čestitke in jim obenem želimo čim več uspešno opravljenih intervencij," so zaključili.