Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja, so zapisali na spletni strani Slovenske škofovske konference.
Strogi post, ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega, je na pepelnico in veliki petek, vzdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času.
V postnem času naj bi se verniki tudi z delnim odrekanjem hrani, predvsem mesu, notranje prenovili. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob tem opozarjajo, da je treba pri postu upoštevati, v kakšni kondiciji je naš organizem. Bolnikom odsvetujejo post, ker bi jim stradanje lahko povzročilo dodatne težave pri okrevanju.
Sicer pa so značilna postna jed preste. V visokem srednjem veku so jih oblikovali kot štručke s kratko zavihanima konicama, v novem veku pa se je pojavila paličasta oblika, zvita v obliki črke B ali številke osem. Do 19. stoletja so bile v navadi le med družbeno elito, odtlej pa so jih nudili zlasti v gostilnah.
40 dni brez alkohola
Tudi letos v postnem času Slovenska karitas z Javno agencijo za varnost prometa, Nacionalnim inštitutom javnega zdravja (NIJZ) in portalom Med.Over.Net pripravlja akcijo 40 dni brez alkohola. Tokrat bo potekala pod geslom Beseda zdravi.
Registrirana poraba alkohola v letu 2021 je sicer znašala kar 10,62 l čistega alkohola. Številka, ki je bila še leto prej nižja za skoraj liter čistega alkohola. Pri tem govorimo samo o registrirani porabi, vsa neregistrirana, ki je predvsem posledica domače porabe, pa zelo verjetno prejšnjo številko povzdigne vsaj še za petino.
"Alkohol je resen problem v Sloveniji. Po naših podatkih se kar tretjina družin, ki jim pomagamo na Karitas, sooča z alkoholizmom družinskega člana. Po vzorcu naših izkušenj ocenjujemo, da se v Sloveniji več kot 70.000 otrok sooča z alkoholizmom v družini ali rednim opijanjanjem njihovih staršev. Posledice so lahko zelo hude, kadar je poleg alkohola prisotno še nasilje, zlorabe in zanemarjanje. Tudi v drugih 'milejših' primerih otroci prevzamejo odgovornosti starša alkoholika, se počutijo manj vredne, skrivajo probleme družine, predvsem pa izgubijo pravico do otroštva. Vsi starši se moramo nasploh zavedati, da kadar je naše vedenje zaradi alkohola spremenjeno, otrokom nismo smešni ali zanimivi, ampak v njih povzročamo negotovost, sram in strah," je povedal Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas.
"Zloraba alkohola v prometu je lani botrovala skoraj 1600 prometnim nesrečam, kar je pet odstotkov več kot v letu 2021. A še vedno sta vsako izgubljeno življenje in vsaka poškodba zaradi prometne nesreče, ne glede na vzrok, tragična, saj bi bilo večino tovrstnih nesreč z odgovorno udeležbo v prometu mogoče preprečiti. Tudi zato nas žalosti povečanje števila hudo telesno poškodovanih udeležencev zaradi alkoholiziranih povzročiteljev v lanskem letu za 15 odstotkov. Agencija za varnost prometa vedno znova poudarja, da alkohol ni 'krivec' za prometno nesrečo. Polno odgovornost nosi človek, ki se alkoholiziran poda v promet. Odnos do alkohola in drog se za otroka začne oblikovati v družini. Po ugotovitvah strokovnjakov postane skoraj polovica otrok, ki pričnejo piti v času osnovne šole, z alkoholom zasvojena, kar se lahko zgodi že po enem letu," je o problematiki v cestnem prometu spregovorila Simona Felser, v. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa.
"Kar 55 odstotkov odraslega prebivalstva vsaj enkrat letno pije čezmerno. To pomeni, da vsak drugi odrasli Slovenec vsaj enkrat v letu tvega ali pa so pri njem že prisotne negativne posledice zaradi pitja alkoholnih pijač. To je namreč povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami, hkrati pa povečuje stisko in rušilno vpliva na naše medosebne odnose. Na dan, zaradi razlogov, ki so neposredno povezani s pitjem alkoholnih pijač, umrejo tri osebe," je pojasnila psihologinja in sodelavka NIJZ Karmen Henigsman in dodala, da bi vse te smrti lahko preprečili. V nadaljevanju je poudarila, da je stanje zaskrbljujoče tudi pri mladih, saj podatki kažejo, da vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17- letnik posega po alkoholni pijači kar vsak teden. Ker govorimo o obdobju razvijajočih se možganov, ima lahko pitje alkoholnih pijač v tem času še več negativnih posledic na mlado telo. "Vsakemu, ki se bo za akcijo odločil, želim, da v teh 40 dneh izkusi vse možne pozitivne spremembe v smeri boljšega in zdravega počutja, ki jih lahko izbira brez alkohola prinese," je dodala za konec.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.