Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so danes iskali odgovore na vprašanja, kako določiti, katera državna podjetja bodo ostala v državni lasti, kako naj poteka proces prodaje, da bo pregleden in brez tveganja korupcije, ter kdaj prodati in kaj narediti s kupnino od prodaje.
Postopke privatizacije je treba izvesti transparentno in učinkovito, to je pomembno za zaupanje ljudi in vlagateljev, je po zaključku dejal predsednik in spomnil, da je treba imeti pred očmi lastne izkušnje iz preteklosti, ki naj bodo v opomin in spodbuda za prihodnja ravnanja.
Postopki privatizacije v 90. letih so očitno imeli "nekatere kolateralne škode, ki so povzročile hude rane pri zaupanju ter pri učinkovitosti in transparentnosti tega procesa", je dodal Pahor.
Predsednik je na posvet o privatizaciji povabil tudi ključne akterje s področja upravljanja z državnimi naložbami.
Minister za finance Uroš Čufer je izpostavil po njegovem mnenju veliko povezanost korporativnega upravljanja in privatizacije. Če ni jasno, kdo določeno premoženje upravlja in kako ga upravlja, je bolje, da se proda, pravi minister. Za učinkovitost postopkov in kredibilnost je pomembno, da se nameravani postopki dejansko izpeljejo. Kupnine od privatizacije bodo glede na vladne načrte namenjene za znižanje dolga.
O konkretnem primeru prodaje Telekoma Slovenije je povedal, da bodo do septembra izbrali svetovalca za prodajo, predvidoma tujo investicijsko banko.
Predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič je dejal, da smo na točki, ko se preverja kredibilnost države, in izpostavil nekatere napake iz prejšnjih privatizacij. Opozoril je, da imamo težave z neodvisnostjo in odgovornostjo izvajalcev postopkov prodaje; konkretno se je zase vprašal, čemu služi Sod, če se postopki vodijo mimo njega.
Kaj prodati?
Ekonomist Igor Masten je opozoril, da se je privatizacija v Sloveniji do določene mere izrodila, negativen prizvok ima zaradi neupravičenega prisvajanja koristi, ekonomski učinek kot cilj privatizacije pa ni bil v ospredju. Pritisk evropskih partnerjev, naj Slovenija izpelje privatizacijo, je tako močan, ker je naš način vmešavanja politike v podjetja z državnim lastništvom prerasel v makroekonomske težave, meni.
Ekonomist Maks Tajnikar meni, da je privatizacija nujna, ključno vprašanje pa da je, česa ne prodati – meni, da naj državna lastnina ostane na področjih, kjer je učinkovita.
Predsednik uprave Leka Vojmir Urlep je dejal, da je strah pred tujim kapitalom iracionalen in da je bila prodaja Leka izvedena pregledno in brez zavez kupca. Družba je zdaj največji razvojni center Novartisovega generičnega dela Sandoz. Meni, da ne gre prodajati za vsako ceno, da pa pri nas so strokovnjaki, ki so prodaje sposobni izpeljati. Tudi Alenka Avberšek z GZS je dejala, da je strah pred tujim kapitalom odveč, da pa je treba iti v postopke prodaje premišljeno.
Poslanca SDS Marko Pogačnik in Andrej Vizjak sta menila, da je sistem upravljanja s prenosom lastništva na državni holding, za katerega je okvir postavila prejšnja vlada, optimalen. Sedanja usmeritev, da se lastništvo ne prenese, po njunem mnenju pomeni nevarnost vpletanja politike v različne faze postopkov prodaje in odganja resne vlagatelje.
Predstavniki ZZZS niso bili povabljeni
Iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so danes pred posvetom predsedniku Pahorju poslali sporočilo, v katerem pravijo, da o razlogih, zakaj predstavnikov delavcev ni povabil na posvet, ne bodo ugibali, da pa razprava o privatizaciji vedno pomeni tudi razpravo o delovnih mestih in pravicah iz dela.
Med drugim opozarjajo, da je treba pri odprodaji državnih naložb nujno postaviti osnovne smernice. Te bi se morale po navedbah ZSSS med drugim nanašati na zagotavljanje dolgoročnega trajnostnega razvoja podjetij in varstvo zaposlitev, jamstva kupca za skrbno ravnanje z okoljem, porabo kupnine, vključenost delavcev v pogovore o prodaji, zaveze o spoštovanju kolektivnih pogodb, pripravo strategije in učinke prodaje, ohranitev lastništva v strateških delih gospodarstva in smernice korporativnega upravljanja.
KOMENTARJI (135)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.