Predvsem mladi slabo skrbijo za svojo prehrano, kar lahko povzroči številne bolezni. Katere so najnevarnejše?
Najnevarnejše so seveda debelost, ki ima za posledico lahko tudi visok krvni tlak in visok holesterol, v zadnjem času pa vedno bolj pogosto tudi nedohranjenost pri mladostnikih, predvsem pri mladostnicah, ki lahko velikokrat vodi v anoreksijo in bulimijo.
Kaj pa pri starejših ljudeh? Koliko je pri njih pomembna zdrava prehrana?
Še toliko bolj kot pri mladostnikih, ker se tudi bistveno manj gibljejo. Dolgotrajna slaba prehrana pri starostniku lahko vodi v razvoj kancerogenosti pri gastro-intestinalnem traktu, v debelost in pa v diabetes tipa 2.
Koliko zelenjave in sadja bi pravzaprav morali pojesti na dan in od česa je to odvisno?
Splošno pravilo je pri vsakem obroku, ali sadje ali zelenjavo, seveda če je teh obrokov pet dnevno. To naj bi pomenilo približno 600 gramov sadja in zelenjave dnevno. Če je mladostnik ali odrasla oseba bolj nagnjena k debelosti, naj daje prednost zelenjavi. Če pa je normalne telesne teže in če se bistveno več giblje, skrbi za svojo telesno aktivnost, pa naj bi bila ta razlika nekje približno polovica, se pravi polovica sadja in polovica zelenjave.
Strokovnjaki imajo različna mnenja o uživanju mesa. Katero meso in v kakšnih količinah je še zdravo?
Glede mesa so vedno polemike in različna mnenja. Strokovnjaki zagovarjamo, da uživamo tudi rdeče meso, bodisi konjsko meso ali teletino, lahko tudi domačega zajca, seveda v manjših količinah, bodisi enkrat tedensko. Velikokrat, ko govorimo o mesu, pozabljamo na morske ribe, ki so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin, ki nas varujejo predvsem pred visokim holesterolom.
Tempo življenja je vse hitrejši. Kako naj si ob tem zagotovimo kar se da redno in zdravo prehranjevanje in kakšne napake najpogosteje delamo pri tem?
Največja napaka je, da začnemo dan brez zajtrka, da prvi obrok zaužijemo nekje v popoldanskem času in ostale obroke praktično skoncentriramo v pozno popoldne oziroma v večer. Premalo se gibljemo, premalo skrbimo za svojo telesno aktivnost. Približno polovica Slovencev ne skrbi za svojo telesno aktivnost in zgovarjanje na tempo življenja. Korenite spremembe v življenjskem slogu bi pripomogle k temu, da se da z dobro organizacijo urediti tudi prehrano.
