S kom se je dogovorila vlada?

Državni zbor je s 45 glasovi za in 23 glasovi proti sprejel novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero se bodo s 1. julijem uskladile plače v javnem sektorju ter določile možnosti plačevanja za povečan obseg dela.

Kot je v predstavitvi sprememb povedal minister za javno upravo Gregor Virant, je vlada s pogajalsko skupino reprezentativnih sindikatov javnega sektorja dosegla dogovor o skupni eskalaciji plač v višini 2,35 odstotka, pri čemer se za splošno uskladitev plač oz. za njihovo linearno povišanje nameni 1,30 odstotka, 1,05 odstotka pa se nameni v t.i. sklad za odpravo plačnih nesorazmerij.

Eskalacija in zakonska vsebina sta bili predmet usklajevanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, pri čemer so usklajeni z 18 od 23 reprezentativnih sindikatov, medtem ko se z novelo ne strinja konfederacija, ki šteje pet sindikatov. Dogovor je po Virantovih besedah pomemben korak k sklenitvi kolektivne pogodbe za javni sektor, o kateri pogajanja potekajo.

Zakon sicer določa, da je kolektivna pogodba za javni sektor lahko sklenjena, če jo podpišejo predstavniki sindikatov najmanj štirih dejavnosti, ki združujejo najmanj 40 odstotkov javnih uslužbencev. Novela zakona pa predpisuje izjemo. Če se vlada in reprezentativni sindikati do konca letošnjega oktobra ne bodo dogovorili o načinu ugotavljanja števila članov, se bo štelo, da je kolektivna pogodba za javni sektor sklenjena, ko jo podpiše večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

V koalicijskih poslanskih skupinah so sledili argumentom vlade, saj menijo da je novela usklajena z večino reprezentativnih sindikatov, zato ni razloga, da je ne bi potrdili. Po drugi strani pa so v opozicijskih LDS, SD in SNS prepričani, da vlada zakonskega predloga ni uskladila z večino sindikatov javnega sektorja glede na obseg članstva.

Štrukelj: Degeneracija socialnega dialoga

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je včeraj opozoril, da rešitev v noveli zakona v "celoti spreminja sliko" o reprezentativnosti sindikatov. V primeru neuspešnega dogovora o načinu ugotavljanja članstva v sindikatih bo namreč kriterij za veljavnost kolektivne pogodbe število podpisanih sindikatov in ne število njihovih članov. Tudi ta rešitev dokazuje, da se dogaja "degeneracija socialnega dialoga", je ocenil Štrukelj.

Štrukelj je opozoril, da je bilo pred vložitvijo amandmaja določeno, da je treba za veljavnost kolektivne pogodbe zagotoviti podpis reprezentativnih sindikatov najmanj štirih različnih dejavnosti, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Takšna rešitev bi omogočila, da bi bil dogovor rezultat volje pomembne skupine zaposlenih.

Po besedah Štruklja se želi vlada z omenjenim amandmajem izogniti volji zaposlenih v javnem sektorju in se dogovoriti le z "zaskrbljujočo večino", je dejal Štrukelj, katerega konfederacija petih reprezentativnih sindikatov združuje 81.000 od okrog 150.000 javnih uslužbencev.

Štrukelj je tudi opozoril, da je izjavo podpisalo 15 in ne 18 od skupaj 23 reprezentativnih sindikatov, kot navaja vladna stran. Poleg konfederacije med podpisniki namreč sindikatov iz dejavnosti vzgoje in izobraževanja, dveh sindikatov, ki včlanjujeta večino zaposlenih v zdravstvu, Fidesa, novinarskega sindikata, policijskega sindikata in sindikata kulture Glosa.