Večina udeležencev je predloge v t. i. beli knjigi ocenila kot zbir bolj ali manj posrečenih izhodišč zdravstvene reforme, ki jih bo treba nadgraditi s pomočjo čim širše javne razprave. Pri tem so predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije, Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije FIDES in Slovenskega zdravniškega društva izrazili dvom v uresničitev nekaterih pomembnih ciljev zdravstvene reforme, kot so pravičnejša dostopnost do zdravstvenih storitev, skrajšanje čakalnih dob in primerljiva dostopnost do zdravstvenih storitev med različnimi območji države. Kot so pojasnili, je njihov dvom posledica številnih nedorečenosti zdravstvene reforme, na katere naleti pozoren bralec bele knjige.
"Od zdravstvene reforme ni mogoče pričakovati, da bo rešila vse težave probleme sistema, od dnevnopolitičnih do tistih problemov, ki jih imenujemo srednjeročni ali dolgoročni in jih vključujemo v plane zdravstvenega varstva," je v uvodnem delu svojega nagovora poudaril minister Keber. Pri tem je opozoril, da številne pripombe, ki jih v zvezi z zdravstveno reformo dobiva ministrstvo za zdravje, pravzaprav sodijo v nov plan zdravstvenega varstva do leta 2015. "Pri reformi smo spremljali ožji cilj. Poskušali smo namreč identificirati glavne probleme in obenem pripraviti odgovor na vprašanje, kako lahko vsaj del teh problemov hitro razrešimo, ker se nam nekatere slabosti zdravstvenega sistema približujejo vratolomno hitro," je pojasnil minister Keber.
Po Kebrovih besedah je podfinanciranost ena od dveh glavnih slabosti zdravstvenega sistema. Če bo izguba še naprej naraščala, sta mogoča samo dva temeljna odgovora: zmanjševanje pravic ali povečevanje davkov. Zmanjševanju pravic zagotovo nasprotujejo državljani, povečanju prispevne stopnje pa vehementno nasprotuje gospodarstvo, je dejal minister Keber in dodal, da se je zdravstvena reforma zato znašla pred skorajda nerešljivim vprašanjem, kako z enakimi finančnimi sredstvi zmanjšati izgubo in povečati dostopnost do zdravstvenih pravic vsaj na tistih področjih zdravstvene oskrbe, kjer so nesprejemljivo dolge čakalne dobe.
"Kvadraturo kroga smo iskali v združitvi prostovoljnega in obveznega zavarovanja, ki bo prinesla novih deset milijard tolarjev," je poudaril minister Keber. Druga od dveh glavnih slabosti zdravstvenega sistema, ki jih skuša rešiti zdravstvena reforma, pa je po Kebrovih besedah solidarnost v javnem sistemu. "V javnem sistemu, kjer vsi državljani zbirajo denar in imajo pravice, ki naj bodo neodvisne od njihove denarnice, ni razloga, da je ta segment dodatno vezan na visoka doplačila in enotne premije prostovoljnega zavarovanja," je menil minister Keber. Dodal je, da je s solidarnostjo v javnem sektorju povezana tudi dilema o razmerju med javnimi in zasebnimi finančnimi sredstvi v zdravstvenem sistemu.
Stališča sindikata FIDES je predstavil njegov predsednik Kondrad Kuštrin. Podobno kot v ostalih zdravniških organizacijah tudi v tem sindikatu poudarjajo, da zdravstvo nujno potrebuje spremembe, ki bodo omilile razkorak med razsežnostmi sodobne medicine in omejenimi javnofinančnimi viri ter med pomanjkanjem zdravstvenega osebja in naraščajočimi pričakovanji čedalje bolj osveščenih uporabnikov zdravstvenih storitev. Pri tem v sindikatu FIDES obžalujejo, da se je zdravstvena reforma pripravljala brez pravega sodelovanja resornega ministrstva z zdravniškimi organizacijami, kar naj bi potrjevalo vse bolj navzočo težnjo po ponovni etatizaciji in politizaciji zdravstva. V sindikatu FIDES tudi ugotavljajo, da v celotnem besedilu zdravstvene reforme ni preglednega obračuna, koliko bo zdravstvena reforma stala in kdo bo račun plačal.
Sindikat FIDES pa beli knjigi priznava sorazmerno dober analitični pristop, saj naj bi ta v strnjeni obliki opozorila na problematične točke zdravstva. Ob sorazmerno dobri analizi pa je bela knjiga zelo medla in zgolj načelna glede predlaganih rešitev. Pod naslovom zdravstvena reforma bi bralec prej pričakoval seznam konkretnih rešitev, ne pa naštevanje pretežno že znanih problemov, so kritični v sindikatu FIDES, pri tem pa izražajo pričakovanje, da bodo avtorji zdravstvene reforme na osnovi predlogov iz čim širše javne razprave pripravili tudi konkretizacijo rešitev za uresničitev zastavljenih ciljev zdravstvene reforme.
Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Marko Bitenc pa je kritično ugotovil, da ciljev zdravstvene reforme, ki jih prinaša bela knjiga, ne bo mogoče uresničiti v relativno kratkem času. Pri tem v zdravniški zbornici izražajo razočaranje, ker ministrstvo za zdravje k pripravi zdravstvene reforme ni dejavno pritegnilo vseh temeljnih nosilcev organizacije zdravstvenega varstva v državi, ki so že v 90. letih dokazali, da so lahko sposobni partnerji pri oblikovanju zdravstvene politike, še posebej pa so sposobni zagotoviti uresničitev ciljev zdravstvene reforme. Kot temeljni razlog za zdravstveno reformo v zdravniški zbornici navajajo nestabilno financiranje zdravstva. Po Bitenčevih besedah namerava bela knjiga celotno breme finančne sanacije prenesti na delojemalce, čeprav bi morala elemente solidarnosti iskati v porazdelitvi bremena med delojemalce in delodajalce. Izrazil je tudi začudenje, ker bela knjiga zanemarja področji zobozdravstva in zasebnikov s koncesijo.
V Splošni bolnišnici Maribor so pričakovali tudi predsednika Slovenskega zdravniškega društva Pavla Poredoša, ki pa se zaradi službene zadržanosti ni udeležil pogovora. V zdravniškem društvu sicer cilje zdravstvene reforme ocenjujejo kot dobre, saj temeljijo na vsesplošnih vrednotah, kot so pravičnost, kakovost in učinkovitost. Toda poti za doseganje ciljev niso v vseh segmentih natančno opredeljene. Manjka predvsem analiza pogojev za doseganje ciljev, manjkajo pa tudi nekateri podatki, iz katerih bi bilo razvidno, ali bo v predvidenem, razmeroma kratkem času mogoče zagotoviti potrebna finančna sredstva, kadre in spremembo organizacije zdravstvenega sistema, ugotavljajo v društvu in opozarjajo, da se velik del bele knjige ukvarja prav s spremembo financiranja zdravstvenega sistema.
V zdravniškem društvu podpirajo spremembo financiranja zdravstvenega sistema, vendar menijo, da način financiranja, ki ga predlaga bela knjiga, ne bo razrešil neugodnega finančnega stanja zdravstvenega sistema. Po njihovem mnenju mora obvezno zdravstveno zavarovanje zagotoviti temeljne oziroma vitalne pravice državljanov brez doplačil. Proporcionalni zdravstveni prispevek, ki je odvisen od višine prejemkov zavarovancev, je sicer pravičnejši, ker uvaja večjo solidarnost med različnimi socialnimi sloji. Toda če bi sledili principu solidarnosti, bi bilo bolj smotrno povečati prispevno stopnjo, kot pa uvajati nov zdravstveni prispevek, so prepričani v Slovenskem zdravniškem društvu.
Dobro obiskanega pogovora z ministrom Kebrom se je poleg predstavnikov zdravniških organizacij udeležilo približno 70 mariborskih zdravnikov. Ministra Kebra pa je v torek popoldne gostil tudi mariborski mestni odbor Liberalne demokracije Slovenije, ki je prav tako pripravil pogovor o zdravstveni reformi.
