Večina ljudi še vedno ni seznanjena, kako je proizvedena večina jajc iz sodobne industrije, so na današnji novinarski konferenci poudarili v Društvu za zaščito živali Ljubljana, ki skupaj z Zavodom Danes je nov dan pripravlja kampanjo za odpravo jajc baterijske reje. 

V Sloveniji prihaja 61 odstotkov vseh jajc iz baterijske reje. Gre za rejo v kletkah, ki je najbolj intenzivna oblika reje kokoši v smislu ekonomske učinkovitosti, vendar je v primerjavi z alternativnimi oblikami, kot so hlevska, prosta ali ekološka reja, kokošim najmanj prijazna.

"Vendar pa je v zadnjem času – zaradi naraščajoče popularnosti zavestne in etične potrošnje in tudi na podlagi potez nekaterih večjih trgovcev v Sloveniji in številnih trgovcev in predelovalnih podjetij v tujini – mogoče zaznati, da posamezniki postajajo bolj dojemljivi za tovrstne problematike in so na tej podlagi pripravljeni tudi spremeniti svoje potrošniške navade," so poudarili. Zato so prepričani, da so okoliščine idealne za večjo spodbudo k odgovorni potrošnji jajc. 

To bodo počeli na eni strani z osveščanjem in aktivacijo potrošnikov, na drugi strani pa s pritiskom na glavne trgovske verige v Sloveniji, naj "sledijo obstoječim zgledom in jajca iz baterijske reje v celoti umaknejo iz svoje ponudbe". 

Preko kampanje bodo zbirali tudi podpise. Njihov cilj je zbrati vsaj 5000 podpisov, ki jih bodo nato predali slovenskim trgovcem s pozivom, da se zavežejo k odpravi ponudbe jajc iz baterijske reje v določenem časovnem obdobju.

Maša Cerjak Kastelic je poudarila, "da nobena reja, ki je namenjena masovni proizvodnji ni idealna za dobrobit živali, je pa skrajni čas, da odločno rečemo ne vsaj baterijski reji". To je po njenih besedah prvi korak k izboljšanju kakovosti življenja kokoši.

O baterijski reji osveščajo tudi z računalniško igro 

V podporo kampanji je zavod oblikoval spletno platformo. Na njej je računalniška igra, preko katere se igralec sooči z vlogo kokoši nesnic v baterijski reji. Ob koncu ga igra privede do peticije, kjer lahko odda svoj podpis. Tega bo mogoče oddati tudi na dnevu za spremembe, ki bo 7. aprila, in sicer na stojnici na Prešernovem trgu v Ljubljani.

V Sloveniji je bilo v letu 2016 registriranih 161 vseh rejcev jajc in proizvedeno skupaj 387 milijonov jajc, oskrba s slovenskimi jajci pa je 95-odstotna, so še navedli v društvu.

Kaj je baterijska reja?

Baterijska reja oziroma reja v kletkah (baterijah) je najbolj intenzivna oblika reje kokoši in z ekonomskega vidika najbolj učinkovita. Toda, takšna reja precej spominja na tovarne, v katerih pa imajo živali zelo omejen prostor in se ne morejo prosto gibati. 

Kokoši v baterijski reji namreč vse življenje živijo v majhnih kletkah ena ob drugi; lahko zgolj vstanejo in se usedejo, ne morejo pa se sprehajati in brskati po tleh, kar je običajno obnašanje teh živali.

"V primerjavi z alternativnimi oblikami reje – to so talna reja, prosta ali pašna reja in ekološka reja – baterijska reja najslabše zadovoljuje temeljne fiziološke potrebe kokoši in posledično se v takih razmerah kokoši tudi najslabše počutijo," opozarjajo v Društvu za zaščito živali Ljubljana.

Takšna jajca so tudi najslabše kakovosti, saj se kokoši hranijo s slabšimi mešanicami krmil, ki vsebujejo med drugim tudi antibiotike in gensko spremenjeno sojo.

Baterijska reja kokoši nesnic je v Švici označena za mučenje živali in zato že nekaj časa prepovedana. Kot so že lani sporočili tisti trgovci, ki jajc iz baterijske reje še niso umaknili iz polic, jih še vedno ponujajo, zato ker je po teh jajcih še vedno največ povpraševanja. Predvsem zato, ker so tudi najcenejša. Nizka cena jajca je namreč še vedno najpomembnejši faktor pri odločitvah kupcev.