Nova območja, kjer so rastline okužene s hruševim ožigom, so sicer Kamnik, Podbrezje, Resje, Šentjošt nad Horjulom in Suha pri Predosljah, strokovnjaki pa pregledujejo še območje Medvod in Visokega ter Luše v Šenčurski občini.
Strokovnjaki kmetijsko-gozdarske zbornice in fitosanitarni inšpektor so danes pregledali tudi največji slovenski sadovnjak Resje, kjer so prve znake okužbe opazili pred dvema dnevoma. Inšpektor je ob pregledu jablan sorte gloster ugotovil štiri- do petodstotno okuženost, ostale dele nasada bodo pregledovali še naslednje dni in sproti uničevali vsa okužena drevesa. V sadovnjaku, ki ima 80.000 dreves in letno pridela do 700 ton sadja, so sicer preventivne ukrepe začeli izvajati takoj, ko se je ognjevka pojavila na škofjeloškem območju.
Kot je znano, so v občini Škofja Loka 23. maja odkrili okužbo s hruševim ožigom ali ognjevko, ki jo povzroča bakterija Erwinia amylovora. Ta okužuje sadne rastline, zlasti hruške, kutine in jablane, ter vrsto okrasnih in gozdnih grmovnic, kot so glog, ognjeni trn in panešplja. Bolezen povzroča venenje in sušenje poganjkov, cvetov in vej, ob močni okužbi pa propad celega drevesa ali grma. Gre za zelo nevarno rastlinsko bolezen, saj se izredno hitro širi preko čebel, ptičev in drugih živali, s človekom, mehanično, po zraku z vetrom, dežjem ter za njo ni zdravila, kar pomeni, da je edini ukrep sekanje in sežiganje okuženih dreves.
Slovenija je bila dolgo med redkimi državami, ki ognjevke niso poznale. Strokovnjaki so bili glede na okužbe v sosednjih državah na izbruh sicer pripravljeni, vendar pa jih je presenetil predvsem obseg okužbe. Kako bo okužba vplivala na letošnji pridelek, še ni mogoče napovedati, saj se bo prava škoda pokazala šele v dveh do treh letih.