S čim vse se soočajo delavci migranti

Država pri urejanju položaja tujih delavcev in izenačitvi pravic vseh delavcev v Sloveniji v zadnjem letu dni ni naredila ničesar, opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Vlado pozivajo, naj predlog novele zakona o zaposlovanju in delu tujcev čim prej pošlje v DZ, naj sprejme uredbo o nastanitvi tujcev in naj pospeši dogovarjanje z BiH.

Naslov njihovega poročila, ki opisuje položaj delavcev migrantov v naši državi, je "Delavci migranti v primežu politike“, v njem pa so posebno pozornost dali štirim problematičnim področjem.

Varnost in zdravje pri delu

Tako Inšpekcijski svet kot tudi Inšpektorat RS za delo pravita, da se v letu 2009 stanje na področju varnosti in zdravja pri delu ni spremenilo. Področje sicer ni kritično, ko ocenjujejo delo večjih delodajalcev, a popolnoma drugače je, ko delajo ocene manjših podjetij. Še posebej novi poslovni subjekti nimajo najosnovnejših znanj s področja varnosti pri delu, pa se kljub temu lahko ukvarjajo s katero koli dejavnostjo. "Še vedno tudi ugotavljajo, da delodajalci razumejo zagotovitev varnosti in zdravja pri delu svojih zaposlenih kot zbiranje predpisanih papirjev in potrdil. Pri tem ugotavljajo, da dokumentacija pogosto z resničnimi razmerami nima nobene zveze,“ so zapisali na ZSSS.

Odjavljanje iz socialnega zavarovanja

ZSSS je v zadnjem času opazila vse več primerov odjavljanja tujcev iz socialnega zavarovanja za nazaj. "Delavci o tem zelo pomembnem dejstvu praviloma niso obveščeni, saj so prepričani, da imajo zavarovanje urejeno skladno z izdanim delovnim dovoljenjem in sklenjeno pogodbo o zaposlitvi,“ so zapisali na ZSSS. Odjava iz socialnega zavarovanja po obstoječi zakonodaji pomeni za tujca poleg izgube zdravstvenega zavarovanja tudi razveljavitev dovoljenja za začasno bivanje in s tem tudi prenehanje veljavnosti delovnega dovoljenja. "Skratka, delavec lahko v tem primeru ostane skorajda čez noč brez pogojev za bivanje v Sloveniji, ne da bi to na kakršen koli način vplival oziroma bil s tem seznanjen,“ opozarjajo na ZSSS.

Problematika socialnega sporazuma z BiH

Zdaj veljaven sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino velikemu številu delavcev iz BiH praktično onemogoča uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti v Sloveniji, saj kot pogoj za pridobitev te pravice postavlja dovoljenje za stalno prebivanje. Tega pa delavci iz BiH praviloma nimajo, saj je pogoj za pridobitev tega pet let neprekinjenega bivanja. "S tem se nam zastavlja vprašanje enakosti pred zakonom,“ izpostavljajo na ZSSS, kjer pričakujejo takojšnjo rešitev tega problema. Zahtevajo enakopraven dostop delavcem migrantov iz BiH do socialnih pravic, zlasti do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti.

V pogajanjih o spremembi socialnega sporazuma je po besedah sekretarja za zaposlovanje, socialna področja in migracije pri ZSSS Gorana Lukiča, ki se je skliceval na neuradne informacije, prišlo do novega zapleta. BiH naj bi namreč postavila pogoj, da bi se denarna nadomestila "izvozila" v BiH. "To pomeni, da so pogajanja spet na ničli in da se lahko migranti iz BiH obrišejo pod nosom za nadomestilo," je dejal Lukič.

Sporazum o zaposlovanju z BiH

V ZSSS predlagajo tudi spremembe določil osnutka sporazuma z BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji, ki govorijo o tem, da se delavcu migrantu po preteku delovnega dovoljenja za tri leta sicer omogoči vrnitev v državo zaposlitve, vendar šele po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v državi zaposlitve. Tako ti delavci trčijo ob pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva. Zakon o tujcih namreč pravi, da je pogoj petletnega neprekinjenega prebivanja pri nas na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje izpolnjen tudi, če je bil tujec v tem obdobju odsoten iz Slovenije in ni imel izdanega dovoljenja za začasno prebivanje, če so bile odsotnosti krajše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo deset mesecev. Prav zato bi bilo treba to obdobje prekinitve v najmanjši meri znižati.