Na uradni obisk v Slovenijo je po štirih letih znova pripotoval ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Popoldne se je sestal s predsednikom države Borutom Pahorjem, sprejel ga je tudi zunanji minister Karl Erjavec.
Z Erjavcem sta govorila o dvostranskih odnosih, gospodarskem sodelovanju in razmerah v svetu ter se zavzela za dialog Evropske unije (EU) in Nata z Rusijo. Ministra bosta podpisala tudi memorandum o ustanovitvi ruskega muzeja v Mariboru.
Rusija je tako kot Slovenija pripravljena sodelovati s katero koli državo, če to sodelovanje temelji na enakopravnosti, odprtosti in spoštovanju vzajemnih interesov, je dejal Lavrov. Po njegovih besedah je nepotrebno in škodljivo spraševati posamezno državo, na čigavi strani je.
"Slovenija je dolžna voditi uravnoteženo politiko, ki ni ne proameriška ne proruska, ampak je v skladu z njenimi interesi," je poudaril Erjavec. Dodal je, da mora pri tem spoštovati tudi svoje obveznosti do mednarodnih organizacij.
Lavrov je dejal, da Slovenija sodeluje z državami, kjer vidi največ koristi za gospodarsko in drugo sodelovanje. Ob tem je zagovarjal t.i. večvektorski pristop, razvijanje odnosov v več smeri. Po njegovem bi morala vsaka država razviti projekte, ki se ji zdijo koristni. Pojasnil je, da ko Slovenija Rusiji ponudi svoje projekte, jih ta oceni v luči svojih interesov in enako dela Slovenija, ko gre za ruske projekte.
Ministra sta sicer ocenila, da je sodelovanje med Slovenijo in Rusijo zelo razvejano in na visoki ravni. Kot je pojasnil Erjavec, državi sodelujeta na področju politike, gospodarstva, kulture in znanosti. Danes sta tudi podpisala memorandum o Mednarodnem raziskovalnem centru druge svetovne vojne, ki bo deloval v Mariboru.
Erjavec je poudaril, da je gospodarsko sodelovanje med državama lani beležilo 15-odstotno rast ter izrazil upanje, da bosta Slovenija in Rusija znova dosegli blagovno menjavo v vrednosti milijarde evrov. Na vprašanje, ali je po njegovem realna tudi blagovna menjava do dveh milijard evrov, je vodja slovenske diplomacije dejal, da gre "za številko, ki jo lahko dosežemo, zlasti v okviru medvladne komisije, kjer imamo 35 projektov".
Ministra sta govorila tudi o Zahodnem Balkanu. Erjavec je dejal, da so vsi zaskrbljeni za prihodnost in stabilnost Zahodnega Balkana, ki je porok stabilnosti Evrope. Povedal je še, da sta z ruskim kolegom ugotovila, da se regija poleg z nerešenimi medsebojnimi odnosi sooča tudi z radikalizacijo, povratkom tujih borcev in odhajanjem izobraženih mladih. "Strinjala sva se, da je nujnih več investicij, še posebej v infrastrukturo," je povedal Erjavec.
Vodja ruske diplomacije pa je bil kritičen do zahodnih držav, ki svoje sodelovanje z Zahodnim Balkanom in nekdanjimi sovjetskimi republikami pogojujejo s prekinitvijo vezi z Rusijo. T.i. pristop ali-ali je po njegovi oceni tudi razlog, da se je Ukrajina znašla v krizi.
Ponovil je, da za rešitev krize v Ukrajini ni alternative dogovorom iz Minska. Izrazil je upanje, da Nemčija in Francija kot članici normandijske četverice razumeta, da najnovejše ravnanje ukrajinskih oblasti, kot je zakon o integraciji Doneckega bazena, vodi stran od sporazuma iz Minska.
Glede Sirije, ki je bila tudi tema pogovorov med zunanjima ministroma, je vodja ruske diplomacije poudaril nujnost spoštovanja ozemeljske celovitosti in suverenosti Sirije. "Ta kriterij je univerzalen," je izpostavil.
Kot je pojasnil, morajo ozemeljsko celovitost in suverenost spoštovati vse etnične in verske skupnosti na sirskem ozemlju, tudi Kurdi. Pri tem je bil kritičen do ZDA, da s spodbujanjem avtonomije Kurdov ne bodo prispevale k rešitvi problema. Po drugi strani mora tudi sirska vlada spoštovati načelo suverenosti in imeti dialog z vsemi skupnostmi, tudi s Kurdi, je dejal Lavrov.
Ministra sta govorila tudi o bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Erjavec je Lavrova seznanil, da se Slovenija pripravlja na mednarodno priznanje Palestine. Lavrov pa se je na novinarski konferenci zavzel za neposredne pogovore med Izraelci in Palestinci brez predpogojev.
Srečanje je tudi dobrodošla predvolilna promocija za ministra Erjavca, ki se sicer dokaj pogosto druži z vplivnim Lavrovom. Nazadnje sta se sešla v Moskvi 12. oktobra lani. Odnose sta tedaj ocenila kot pozitivne, zlasti sta bila zadovoljna z napredkom v sodelovanju na področju gospodarstva in kulture.
Center v Mariboru, vreden 2,5 milijona evrov, za raziskave boja obeh narodov
Sodelovanje na področju kulture se bo najverjetneje še okrepilo s predvidenim podpisom memoranduma o ustanovitvi Mednarodnega raziskovalnega centra za drugo svetovno vojno v Mariboru. Podpis memuranduma sicer še danes dopoldne naj ne bi bil tako samoumeven, je poročala novinarka 24UR Tea Šentjurc.
Pri delu centra bo največji poudarek na raziskovanju boja obeh narodov proti nacističnim in fašističnim okupatorjem ter okupatorjevih zločinih. Projekt vzpostavitve centra je ocenjen na 2,5 milijona evrov, ki jih bo predvidoma zagotovila ruska stran.
Z informacijo o podpisu memoranduma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije, ki je ustanovljen kot zavod zasebnega prava, se je seznanila tudi vlada.
Kot so zapisali v sporočilu za medije, se bo delovanja centra izvajalo v prostorih nekdanje stavbe carinarnice v Mariboru, ki predstavlja spomin in ostaline na nemško koncentracijsko taborišče za vojne ujetnike v Melju v Mariboru - v času od jeseni 1941 do spomladi 1942, ko je tam umrlo nekaj tisoč oseb.
'Zanimivejšega gosta si slovenska diplomacija ne more želeti'
Lavrov sicer nima v načrtu srečanja s premierom Mirom Cerarjem. Kar - tako zatrjujejo v njegovem kabinetu - ni povezano s tem, da je obisk najvišjih ruskih državnikov v članicah EU in Nata vedno občutljiva tema.
"Zanimivejšega gosta si slovenska diplomacija - razen morda Trumpa - ne more želeti," je novinarju oddaje 24UR Anžetu Božiču dejal predsednik društva Rusija - Slovenija Saša Geržina.
V središču prestolnice nekaj krajših prometnih zapor
Visok diplomatski obisk so spremljali strogi varnostni ukrepi. Ruske varnostne službe so bile v prestolnici že več dni pred prihodom visokega političnega gosta. Lavrov je s 30 člansko delegacijo potoval v neprebojnem vozilu, se med drugim poklonil padlim ruskim vojakom na Žalah, prometnega kolapsa, kot ob predlanskem obisku Vladimirja Putina, pa ni bilo.
Lavrov je iz Slovenije popoldne prispel na dvodnevni obisk v Beograd, kjer ga je na letališču sprejel srbski kolega Ivica Dačić. Že nocoj naj bi se Lavrov pogovarjal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, v četrtek pa ima na programu vrsto dogodkov tako z Vučićem kot Dačićem in premierko Ano Brnabić.
Z Vučićem se bo Lavrov v četrtek udeležil slovesne predstavitve mozaika osrednje kupole v cerkvi svetega Save, največji pravoslavni cerkvi ne le v Srbiji, ampak na Balkanu. Mozaik na 1248 kvadratnih metrih so izdelali ruski umetniki, financiralo pa rusko podjetje.
Lavrov se bo poleg tega pogovarjal z Brnabićevo ter Dačiću izročil red prijateljstva in imel skupaj z njim predavanje na beograjski univerzi. V središču pogovorov bodo razmere v regiji in podpora Moskve Beogradu glede Kosova, kot tudi vprašanje nerešenega statusa Rusko-srbskega humanitarnega centra v Nišu.
Srbijo Lavrov sicer obiskuje ob 180. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov z Rusijo.
Pred prihodom sta Lavrov in Dačić v danes objavljenem skupnem prispevku za ruski časnik Rossiskaja gazeta in srbski Politiko poudarila, da želita državi nadaljevati krepitev tradicije medsebojnih dobrih in prijateljskih odnosov "na vse mogoče načine za dobrobit sedanjih in prihodnjih generacij obeh držav".
Izpostavila sta strateško partnerstvo držav, kot tudi njun dinamičen in reden politični dialog v duhu zaupanja in razumevanja. Izrazila sta tudi nasprotovanje "škodljivi praksi 'ali z nami ali proti nam', ki je že privedla do krepitve nezaupanja in nestabilnosti na evropski celini".
KOMENTARJI (365)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.