Francosko predsedstvo EU je sklicalo izredno srečanje na daljavo ministrov EU za kmetijstvo, ki se ga je udeležil tudi slovenski Jože Podgoršek. Kot je poudaril, slovenski kmetje in potrošniki vpliva vojne v tem trenutku še ne zaznavamo. Je pa ocenil, da bo izredno težka situacija v Ukrajini imela vpliv na kmetijski in živilski sektor v celotni regiji in Evropski uniji.
Uvoz kmetijskih proizvodov Evropske unije iz Ukrajine je obsegal predvsem koruzo, oljno ogrščico in sončnična semena. Rusija pa je bila za trg EU pomemben dobavitelj žit, poleg tega pa tudi največja dobaviteljica goriva in gnojil.
"Glede na analizo trenutne situacije lahko izpostavim, da smo pri uvozu odvisni od osnovnih surovin za gnojila, zato nas skrbi oskrba z gnojili v spomladanskim mesecih, dodatna rast cen in s tem podražitev domače pridelave hrane in krme," je še povedal minister.
Ukrajina in Rusija sta trenutno veliki akterki na svetovnem trgu z žiti in oljnicami. Ukrajina predstavlja 11 % svetovnega trga s pšenico, 16 % z ječmenom, 15 % s koruzo, 16 % z ogrščico, 50 % s sončničnim oljem, 9 % trgovine s sončničnimi semeni in 61 % s sončničnimi pogačami. Rusija predstavlja 20 % svetovnega trga s pšenico, 16 % z ječmenom, 2 % s koruzo, 3 % z ogrščico in 20 % s sončničnimi pogačami.
Ukrajina je postala pomembna dobaviteljica EU, saj je glavna dobaviteljica koruze (povprečno 9,2 MT oziroma 57 % dobav), ogrščice (2 MT oziroma 42 % evropskega uvoza po volumnu), sončničnih semen (0,1 MT oziroma 15 %) in sončničnih pogač (1,3 MT oziroma 47 % uvoza), v nekoliko manjšem obsegu pa dobavlja pšenico (1 MT oziroma 30 % uvoza). V manjšem obsegu je tudi Rusija pomembna dobaviteljica pšenice za EU (0,5 MT oziroma 11 %), zlasti pa je dobaviteljica ogrščičnih pogač (0,2 MT oziroma 50 %), sončničnih pogač (0,9 MT oziroma 34 %) in sončničnih semen (0,3 MT oziroma 35 %).
Podgoršek imenoval krizno skupino
Kmetijski minister Podgoršek je zaradi trenutnih razmer v Ukrajini že imenoval krizno delovno skupino na področju prehranske varnosti. Ta bo med drugim spremljala in analizirala stanje na trgu s prehrano za obvladovanje zaostrenih razmer in analizirala blagovno menjavo med Slovenijo in Ukrajino.
Ključne naloge krizne delovne skupine, v kateri je 12 članov in ki bo delovala do preklica, se nanašajo tudi na ugotavljanje stanja blagovnih rezerv (predvsem žit in oljnic), predlaganje ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja prehranskega sektorja in priprave poročil za potrebe drugih sestankov v državi, so povedali na kmetijskem ministrstvu. "Posledic in vpliva krize za slovenske kmete in potrošnike v tem trenutku še ne moremo oceniti. Glede na majhno blagovno menjavo med Slovenijo in Ukrajino na ministrstvu sicer še nismo zaznali nestabilnosti oz. vpliva na naš trg hrane in morebitne odkupne cene kmetijskih proizvodov naših kmetov," so pojasnili.
Med pričakovanimi motnjami so po njihovih navedbah lahko motnje ali prekinitve dobave določene vrste blaga. Iz podobnih dogodkov v preteklosti so se sicer v večini primerov postopno oblikovale nove dobavne poti. Obstaja tudi verjetnost, da bodo zaradi prekinjene dobave iz te regije in zaradi povišanja cen energentov na svetovnem trgu cene mineralnih gnojil še višje.
Ukrajina je zaradi naravnih danosti zelo velika proizvajalka žit in največja svetovna izvoznica sončničnega olja, ki pa ga v Slovenijo ne izvaža. Blagovna menjava med Ukrajino in Slovenijo je bila v letu 2020 skupaj vredna 259,8 milijona evrov, od tega je bila blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi proizvodi vredna 8,243 milijona evrov oz. 3,1 odstotka. V blagovni menjavi s kmetijskimi in živilskimi proizvodi je bilo v letu 2020 za 5,497 milijona evrov izvoza in 2,746 milijona evrov uvoza. Najpomembnejši kmetijski slovenski izvozni artikli so bili otroška hrana, sadni čaji, pripravki za brezalkoholne pijače, bonboni, živila iz moke ter sir in skuta. Iz Ukrajine pa smo medtem uvozili največ oreškov, mineralnih vod in sodavic.
Blagovna menjava s kmetijskimi in živilskimi proizvodi med Slovenijo in Rusijo je bila v letu 2020 vredna 57,3 milijona evrov, kar je štiri milijone evrov več kot v letu 2019. Pri tem se je izvoz iz Slovenije zmanjšal za 4,3 milijona evrov, uvoz v Slovenijo pa povečal za 8,4 milijona evrov. Slovenija je v letu 2020 v Rusijo izvozila za 34,1 milijona evrov kmetijskih in živilskih proizvodov, največ raznih živil, izdelkov iz žit, moke, škroba ali mleka, slaščičarskih izdelkov, pijač, alkoholnih tekočin in kisa, izdelkov iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ter ostankov in odpadkov živilske industrije ter pripravljene krme za živali.
Iz Rusije pa je v letu 2020 uvozila za 23,3 milijona evrov kmetijskih proizvodov, največ gnojil, lesa in lesnih izdelkov, lesnega oglja, raznih živil ter surovih kož z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnja. Trgovinska bilanca z Rusijo je bila pozitivna, torej je Slovenija več izvozila kot uvozila, in je znašala 10,8 milijona evrov. V primerjavi z letom 2019 se je znižala za 12,7 milijona evrov.
ZN: Ruski napad na Ukrajino bi lahko destabiliziral svetovno oskrbo s hrano
Svetovni program Združenih narodov za hrano (WFP) pa je opozoril, da bi vojaški spopad lahko ogrozil svetovne zaloge hrane. Pri tem jih posebej skrbijo države Bližnjega zahoda in Azije, ki se zanašajo na kmetijske izvoze iz obeh držav. Ukrajina in Rusija sta ključni dobaviteljici kmetijskih proizvodov, vendar je pridelek v Ukrajini ogrožen, v Rusiji pa je zaradi sankcij obtičal.
Več kot polovica živil, ki jih WFP uporablja v kriznih regijah, namreč izvira iz Ukrajine. "V 81 državah je že 276 milijonov ljudi, ki trpijo zaradi hude lakote," je dejal direktor berlinskega urada WFP Martin Frick in dodal, da si svet preprosto ne more privoščiti novega konflikta. Kot je opozoril, vojna ruskega predsednika Vladimirja Putina ne povzroča tragedije le v Ukrajini, temveč bo njene posledice moč čutiti tudi daleč izven njenih meja.
Egipt, ki šteje 100 milijonov prebivalcev in je najbolj naseljena arabska država, večino pšenice uvozi iz Rusije ali Ukrajine. Enako velja za Tunizijo. Revni prebivalci obeh držav so močno odvisni od kruha kot vira prehrane. Ta je subvencioniran in zato razmeroma široko dostopen. Vendar strokovnjaki v Tuniziji zdaj opozarjajo na dvig cen zaradi ruskega napada na Ukrajino, zato država išče druge vire pšenice, kot sta Argentina in Romunija. Vendar pri tem še ni jasno, ali bodo ti viri lahko zadovoljili povpraševanje.
KOMENTARJI (71)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.