Ruske operacije v Sloveniji: uporabljajo družbena omrežja in vse možne kanale

Destabilizacija posameznih članic s širjenjem najrazličnejših lažnih novic – tako strokovnjaki – v luči prihajajočih evropskih volitev postaja ena od prioritet ruskega propagandnega stroja. Slovenija je le ena od evropskih držav, ki so se odločile za ta korak. Skorajšnje slovo v Sloveniji nezaželenga ruskega diplomata verjetno ni nepričakovano, še manj preseneča – tako nekdanji šef obveščevalcev – da gre za namestnika vojaškega atašeja.  

"To so neke vrste dvoživke, ki domujejo na posameznih veleposlaništvih, na drugi strani pa so organizacijsko in sistemsko neposredno podrejeni obveščevalnim službam matičnih držav. Za njih opravljajo tiste naloge, ki so za te države strateškega pomena," je povedal Marjan Miklavčič. 

Pri čemer ima seveda Rusija ta hip poseben status. Je v neposredni vojni z Ukrajino, tudi v konfliktu z zaveznicami zveze Nato in članicami Evropske unije. Te so zato vse pogosteje na radarju ruskih obveščevalcev.  

"Lahko potrdim, da je izgon ruskega diplomata povezan z velikim povečanjem ruskih propagandnih aktivnosti zoper nacionalne interese republike Slovenije," je včeraj v Bruslju povedal Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, pristojen za mednarodne zadeve.

Direktorica Urada Vlade RS za komuniciranje Petra Bezjak Cirman je povedala, da po podatkih, ki jih imajo, Rusi namenjajo "enormne količine denarja za širjenje dezinformacij, odpirajo se celo lažne spletne strani, da bi jim ljudje verjeli, uporabljajo se vsa družbena omrežja in vsi možni kanali".

V nizu lažnih novic, ki jih spremljamo – pojasnjuje šefica vladnega urada za komuniciranje – denimo izstopa na priljubljenem omrežju TikTok razširjena objava, da je Rusija doslej edina ponudila pomoč naši v poplavah opustošeni državi. Gre za posnetek, ki beleži kar 64 tisoč ogledov in na katerem je uporabnik objavil izsek iz ruske televizije, ko so poročali o dogajanju ob avgustovskih poplavah. "Rusija ni ponudila pomoči Sloveniji v poplavah, jo je pa Ukrajina. Njihov namen je, da bi spremenili javno mnenje, zamajali vlado ali pa druge državne institucije," je povedala Bezjak Cirmanova.

Večina dezinformacij ali neresnic je povezanih z Ukrajino oziroma Ukrajinci. To je denimo skozi prorusko agendo prirejen članek, ki je med Parižani nedavno vzbudil nemalo strahu in nelagodja. Zapisali so, da strokovnjaki verjamejo, da je epidemija stenic v Parizu povezana s prihodom ukrajinskih beguncev v francosko prestolnico.  

Gre seveda za lažno novico. A takšni incidenti ne presenečajo, tako Miklavčič. Ukrajinsko-ruska vojna s puškami in tanki je večji del sveta pahnila v sicer manj krvavo, a iz meseca v mesec bolj napeto informacijsko vojno. "To je vojna med obveščevalnimi službami, vojna na formalnem spletu, ki nam je dosegljiv na socialnih omrežjih, črnem spletu in globokem spletu."

Letos je supervolilno leto, v več kot 80 državah na svetu bodo volitve in prek dezinformacij želijo vplivati na javno mnenje posameznikov, poudarja Bezjak Cirmanova.  

Ne le izza zaslonov, Rusi krepijo svoje vrste tudi na terenu. Slovenija ni izjema, ob porastu števila ruskih državljanov pri nas naj bi se pod drobnogledom slovenskih obveščevalcev neuradno znašla velika skupina ruskih študentov. "Študente ali znanstvenike pripravijo, da pridejo na neko želeno destinacijo. Tam se nato lahko takoj vključijo v delovanje v t. i. socialne mreže ali pa postanejo speči agentje in čakajo na nalogo s strani obveščevalnih služb," pojasnjuje Miklavčič. V Sloveniji ima v tem šolskem letu po podatkih notranjega ministrstva 843 ruskih državljanov dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija.

Del razvejane ruske obveščevalne mreže sta tudi v Ljubljani aretirana ruska vohuna, ki sta se javnosti sicer prestavljala kot argentinski par. Na epilog, tudi več kot leto dni po prijetju, še naprej čakata v priporu.