Iz pisma ministra Rupla Cerarjevi je razbrati očitek, da sprejema ministrovanje, medtem ko ni uspela pomesti niti pred tožilskim pragom. Prav pod njeno taktirko so v tožilskih predalih obležali nekateri najhujši problemi in primeri, kot je banka SIB, število tožilskih neuspehov pa je naraslo, ji očita zunanji minister. Podatki za leto 2002 namreč kažejo, da državnemu tožilstvu pri četrtini vseh preiskovalnih primerov ni uspelo dokazati niti utemeljega suma in da je bilo neuspešno pri eni tretjini vseh sproženih kazenskih postopkov.
Cerarjevi po petih letih dela mnogi priznavajo, da je delala bolje kot njen predhodnik. Ampak, ali tudi dovolj dobro za ministrico? Afere v tožilskih vrstah so se namreč kopičile predvsem v zadnjem obdobju, na Cerarjevo pa letijo očitki, da je vladala s premalo trdo roko. Za napačne strokovne odločitve, primer je Lončarič, njeni tožilci niso odgovarjali. Napadi na Cerarjevo pa zdaj mečejo slabo luč na vseh 200 slovenskih tožilcev.
"Nehote smo udeleženi v političnem boju, ker se potegujejo za mesto ministra, se izpostavljajo nekateri primeri, a žal samo negativni," je povedala Vlasta Nussdorfer, predsednica društva državnih tožilcev Slovenije.
Sicer pa se zdaj pojavljajo tudi očitki generalni državni tožilki, da je podlegala političnim pritiskom. V tožilskem društvu tega ne komentirajo.
Nussdorferjeva pravi, da sama nikoli ni občutila nobenega pritiska.
Cerarjeva naj bi izgubljala boj z gospodarskim kriminalom. Zanimiva bo ugotovitev, kako je možno, da so se v omari Mirana Železnika kopičili spisi. Morda tudi zaradi prešibkega nadzora nadrejene. Oči javnosti bodo zato še bolj uprte v njenega naslednika. Ta tiči med okoli dvajsetimi tožilci, ki izpolnjujejo pogoje za vrhovnega državnega tožilca. Med najresnejšimi kandidati pa se omenja Hinko Jenull.
