Minister je, kot je bilo moč izvedeti, pisal evropskima komisarjema Günterju Verheugnu in Chrisu Pattnu, ki sta pristojna za širitev oziroma zunanje odnose, visokemu predstavniku EU za zunanjo politiko in generalnemu sekretarju ministrskega sveta EU Javierju Solani ter zunanjemu ministru Italije, ki predseduje EU, Francu Frattiniju.
"Potrdim lahko, da je komisar Verheugen prejel pismo, v katerem minister Rupel protestira zaradi namere hrvaške vlade razglasiti izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. Komisar bo na pismo odgovoril pravočasno. Zagotovo pa to ne bo ta teden, saj je na obisku v baltskih državah," je o pismu dejal Verheugnov tiskovni predstavnik Jean Christophe Filori.
Nekoliko več je bila pripravljena povedati Emma Udwin, tiskovna predstavnica komisarja Pattna, pod pristojnost katerega na komisiji sodi Hrvaška. "Smo v stikih z obema stranema, čeprav pristojnosti na tem področju Evropska komisija nima - ne moremo določati izključnih ekonomskih con ali celo meja med državami," je poudarila.
"Verjamemo pa v regionalno sodelovanje in posvetovanja," je dodala in dejala, da je v tem okviru Evropska komisija Hrvaški svetovala, naj pred odločitvijo o razglasitvi izključne ekonomske cone v Jadranskem morju počaka na novembrsko ministrsko konferenco o zaščiti Sredozemlja v Benetkah ter naj o vprašanju tudi začne posvetovanja z vsemi zainteresiranimi državami, torej tistimi, ki mejijo na Jadransko morje. Ali bo Patten odgovoril na pismo, Udwinova ni mogla potrditi, konkretnega odgovora pa ni bilo moč dobiti niti pri italijanskem predsedstvu EU niti pri predstavnikih Javierja Solane.
Novo Ruplovo pismo, kot omenjeno, ni prvo, ki je v zvezi z EEZ prispelo v Bruselj. Minister je namreč skupaj s kmetijskim ministrom Francom Butom že sredi avgusta pisal evropskemu komisarju za kmetijstvo Franzu Fischlerju s prošnjo po stališču do namere Zagreba. Komisar je minuli teden nanj že odgovoril - njegovo stališče je bilo, da sledeč mednarodnemu pomorskemu pravu Hrvaška ima pravico razglasiti EEZ, vendar se mora o njej dogovoriti s sosednjimi državami.
Na komisiji celotno problematiko postavljajo tudi v politični kontekst. "Zadnje dogajanje trenutno postavljamo predvsem v politični kontekst. Na Hrvaškem se je pred novembrskimi volitvami že začela volilna kampanja in to pojasnjuje vročico zadnjih dni," so dejali različni viri na komisiji, ki pa niso želeli biti imenovani.
Rupel in Frattini o EEZ
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je danes z italijanskim zunanjim ministrom in trenutno predsedujočim svetu ministrov EU Francom Frattinijem po telefonu pogovarjal o trajnostnem razvoju, izrabljanju naravnih virov in varovanju Jadranskega morja. Rupel je italijanskemu kolegu predstavil slovenska stališča glede namere Hrvaške o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) v Jadranu, s katerimi se je ta strinjal in potrdil, da ni nobenega dvostranskega dogovarjanja med Italijo in Hrvaško.
Minister Rupel je v pogovoru poudaril, da za Slovenijo ni sprejemljiva enostranska razglasitev takšne cone, ki bi povrhu vsega omejila Slovenijo kot pomorsko državo. Ob tem je poudaril, da tudi Slovenija pripisuje velik pomen skrbi za ustrezno ekološko in ribolovno zaščito Jadranskega morja ter meni, da morajo jadranske države skupaj ter skladno s standardi EU poskrbeti za zaščito Jadrana pred neprimernim izkoriščanjem.
Minister Frattini je dejal, da se Italija strinja s temi slovenskimi stališči, ter izpostavil, da je izkoriščanju Jadranskega morja potrebno nameniti skupno skrb. Minister Frattini je poudaril, da je potrebno pri reševanju tovrstnih vprašanj spoštovati standarde in okvir Evropske unije, enostranski ukrepi pa bi bili po njegovem mnenju v nasprotju s tem.
Illy in Rupel: Na pogovorih o EEZ bi morale sodelovati vse jadranske države
Predsednik deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine (FJK) Riccardo Illy in zunanji minister Dimitrij Rupel sta se na današnji novinarski konferenci v Ljubljani strinjala s stališčem, da bi morale na pogovorih o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) sodelovati vse države ob Jadranskem morju.
Illy, ki se na povabilo ministra Rupla danes mudi na enodnevnem obisku v Sloveniji, je še dejal, da se FJK sicer strogo sklicuje na evropske predpise o ribištvu, izrazil pa je tudi mnenje, da bi v Jadranskem morju morali ohraniti pas mednarodnega morja.
Na novinarsko vprašanje, kako komentira namige, da se Hrvaška in Italija skrivaj pogovarjata o razglasitvi EEZ, je odvrnil, da ne obstaja nikakršna želja, da bi Italija prezrla Slovenijo, in ponovil, da če bi razmišljali o EEZ, bi bila FJK za to, da na pogovorih sodelujejo vse zainteresirane strani.
Minister Rupel pa je dejal, da od Hrvaške pričakuje odgovor na predlog Slovenije za vzpostavitev skupne ekološke cone, s katero bi izrazili skupno skrb za Jadran, ki ne potrebuje meja. Ob tem je dodal, da je Ljubljana dala tudi predlog glede vzpostavitve ribiške cone v Jadranskem morju.
HSP za glasovanje o EEZ v saboru brez nove razprave
Dan pred začetkom izrednega zasedanja hrvaškega sabora je Hrvaška stranka prava (HSP) v parlamentarni postopek poslala predlog o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) v Jadranu. Za to se je stranka odločila glede na to, da je sabor o tem vprašanju na pobudo HSP že razpravljal septembra leta 2001. Kot je na novinarski konferenci še dejal predsednik HSP Anto Đapić, bi moral sabor o razglasitvi EEZ enostavno glasovati brez nove razprave. Na drugi strani pa je podpredsednica vladne Hrvaške kmečke stranke (HSS) Ljubica Lalić danes ocenila, da vprašanje razglasitve EEZ potrebuje novo in resno razpravo v saboru, ne glede na to, da so o tem vprašanju na pobudo HSP v saboru že razpravljali leta 2001.
Hrvaška stranka prava je sicer v sporočilu za javnost že v začetku avgusta od sabora zahtevala, naj na prvem jesenskem zasedanju izvede glasovanje o strankinem predlogu, da Hrvaška razglasi EEZ na Jadranu. Đapić pa je danes spomnil, da je vlada pred dvema letoma in pol zavrnila predlog HSP o razglasitvi EEZ. "Vlada se danes poslužuje istih argumentov, ki jih je HSP tedaj navajala, in sicer da gre za suvereno pravico Hrvaške, da Evropska unija ne bo imela pripomb in da Slovenija nima izhoda na odprto morje," je še dejal Đapić.
HSP se sicer po besedah njenega predsednika boji, da bi vlada v Zagrebu medtem o vprašanju razglasitve EEZ postala kompromisna, ker išče ugoden trenutek za razglasitev EEZ. HSP ocenjuje, da je sedaj trenutek najboljši. Hrvaška vlada bi morala biti po ocenah Đapića tudi motivirana z ekološko zaščito hrvaškega Jadrana in hrvaškimi gospodarskimi interesi ter ustaviti nenadzorovan ulov rib.
Podpredsednica Hrvaške kmečke stranke (HSS) Ljubica Lalić pa je na današnji novinarski konferenci ocenila, da vprašanje razglasitve EEZ v Jadranu potrebuje novo in resno razpravo v hrvaškem saboru, ne glede na to, da se je o tem vprašanju na pobudo HSP v saboru razpravljalo leta 2001.
Na novinarsko vprašanje, ali se strinja z zahtevo HSP, da naj poslanci o razglasitvi EEZ glasujejo brez nove razprave, je Lalićeva je odvrnila, da je izključna ekonomska cona resna tema, katere reševanja se ne gre lotevati brez resne razprave. Kot je dodala, se je o tem vprašanju razpravljalo že prej v drugih okoliščinah in verjetno z drugimi podatki.
Povedala je tudi, da se je HSS zavzela, da bi saborski odbor za kmetijstvo o tem vprašanju razpravljal na tematski seji. Podpredsednica stranke je še poudarila, da bo kmetijski minister Božidar Pankretić na vladi zahteval, da se o tem sproži razprava. "S tem se HSS drži predvolilne obljube, dane ribičem, da si bo prizadevala za razglasitev ekonomske cone," je dodala Lalićeva.
Na današnji novinarski konferenci HSS je sodeloval tudi predsednik Ceha ribičev pri Hrvaški obrtni zbornici (HOK) Tonči Božanić, ki je spomnil na omenjeno obljubo HSS. Ponovil je zahtevo ribičev, naj sabor čimprej sprejme odločitev o razglasitvi EEZ v Jadranu. Od poslancev HSS tudi pričakuje, da bodo pospešili sprejetje te odločitve.
Mesić: Poziv slovenskega veleposlanika prenagljena odločitev
"Odločitev, ki je privedla do tega, da je slovensko zunanje ministrstvo poklicalo svojega veleposlanika na posvetovanja, je prenagljena, in če bi ostalo samo pri tem, ne bi pustila neke večje sledi v odnosih med Hrvaško in Slovenijo," je menil hrvaški predsednik Stipe Mesić v pogovoru za Hrvaški radio. "Ministri sicer pozivajo na posvete veleposlanike, vendar pa ni potrebno, da se to odraža v javnosti. Tokrat je bilo to storjeno malo bolj dramatično," je komentiral nedeljsko odločitev slovenskega zunanjega ministrstva o poklicu veleposlanika Petra Bekeša na posvetovanja.
Kot je poudaril, "gre vendarle za prenagljenost, saj Hrvaška ni sprejela niti ene odločitve - ne odločitve, ki bi zadevala izključno ekonomsko cono, ne odločitve, ki bi zadevala ekološko zaščito ali gospodarjenje z ribjim fondom". Vendar pa mora Hrvaška po Mesićevih besedah te probleme rešiti, če želi v Evropo.
Kot je še menil Mesić, "reševanje teh problemov ne zadeva samo Hrvaške, temveč tudi Italijo, Albanijo, Srbijo in Črno goro, pa tudi tiste, ki nimajo izhoda na odprto morje, kot sta BiH in Slovenija". "V tem smislu se moramo pogovarjati z vsemi in sprejeti odločitev, ki bo v skladu z mednarodnimi konvencijami. To ne more škoditi nikomur, tudi Sloveniji ne," je še dejal Mesić v pogovoru za Hrvaški radio.
Kot je dodal, je treba Jadran zaščititi pred morebitnimi katastrofami, kot je bila tista na španski obali. "Od tega bi vsi na Jadranu imeli škodo, česar ne smemo dopustiti. Ne predlagam nobene svetovne konference, vendar predlagam, da Hrvaška izpelje pogovore z vsemi, ki so zainteresirani za zaščito Jadranskega morja," je dejal hrvaški predsednik.
Na vprašanje, kakšen razplet pričakuje v nastalem položaju v hrvaško-slovenskih odnosih, je Mesić dejal, da Hrvaška ni storila nič, kar bi bilo v nasprotju bodisi z mednarodnimi konvencijami bodisi z zakonom ali sporazumi. "Pričakujem, da se bo položaj umiril in da bomo v mirnem tonu razpravljali o vseh odprtih vprašanjih," je v pogovoru za Hrvaški radio sklenil Mesić.
Račan: Rožljanje s političnim orožjem je skrajno neprimerno
Hrvaški premier Ivica Račan je danes dejal, da želi verjeti, da za izjavami slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla glede hrvaške namere o razglasitvi izključne ekonomske cone (EEZ) v Jadranu ne stojijo slovenski državljani in vlada. Ob tem pa je menil, da je "rožljanje s političnim orožjem" skrajno neprimerno. Račan, ki se je danes v Reki udeležil začetka gradnje odseka državne ceste, je novinarjem tudi dejal, da pričakuje, da bodo mnogi prijatelji podprli vstop Hrvaške v Evropsko unijo, nastale motnje v odnosih s Slovenijo pa je označil kot nepotrebne.
"Hrvaška želi na Jadranu zaščititi svoje ribolovne in ekonomske interese, če bomo to storili z razglasitvijo ekonomske cone, je stvar pogovorov z EU in sosedami," je dejal Račan. Poudaril je tudi, da neugodno preseneča obnašanje nekaterih slovenskih predstavnikov, ki dajejo prenagljene izjave, in dejal, da si želi, da bi šlo za prehodno epizodo v odnosih med državama.
"Vsak ima svoje mite, tudi Slovenci," je dejal Račan, ob tem pa izrazil prepričanje, da "Hrvati ne bodo imeli klavstrofobičnih mitov o izhodu na morje." Račan je še ocenil, da slovenski politiki, ki izjavljajo, da hrvaški predstavniki glede vprašanja EEZ nimajo enotnega stališča, "lovijo v motnem". Za te argumente pa je dejal, da niso korektni.
Sestanek diplomatskega zbora pri Šimonoviću
Namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović je danes na zunanjem ministrstvu v Zagrebu predstavnikom tujih diplomatskih misij, akreditiranih na Hrvaškem, predstavil hrvaške poglede in stališča v zvezi z namero Hrvaške o širjenju jurisdikcije na Jadranu. Hrvaško zunanje ministrstvo je ob tem sporočilo, da so bili neposreden povod za sestanek nekateri odzivi slovenskih visokih predstavnikov, ki jih hrvaška diplomacija ocenjuje kot neutemeljene in neprimerne glede na mednarodno pravo, ki ureja to vprašanje, in transparentnost obnašanja Hrvaške pri nameri širjenja jurisdikcije v Jadranu.
Hrvaško ministrstvo je ob tem zapisalo, da je razglasitev širjenja jurisdikcije po svoji mednarodnopravni naravi enostransko dejanje vsake obalne države, ki ima stik z odprtim morjem, in da ta država ni dolžna o tem poiskati soglasja pri drugih državah. Dodaja pa, da ima Hrvaška zaradi želje po dobrih odnosih in sodelovanju o tem vprašanju dvostranska posvetovanja z vsemi zainteresiranimi državami.
"Na pripravljalnem multilateralnem sestanku vseh sredozemskih držav, ki je v organizaciji EU potekal konec junija v Atenah, so hrvaški predstavniki obvestili predstavnike sredozemskih držav o tem, da Hrvaška preučuje vprašanje razglasitve izključne ekonomske cone (EEZ) na Jadranu. Hrvaška je tudi napovedala namero, da o vprašanju širjenja jurisdikcije v Jadranu razpravlja z vsemi zainteresiranimi državami, seveda tudi s Slovenijo, tudi pred naslednjim sestankom vseh sredozemskih držav, ki bo potekal konec septembra v Bruslju," je navedeno v sporočilu hrvaškega zunanjega ministrstva.
Šimonović je tujim diplomatom pojasnil, da je po mnenju Hrvaške pravno netočna slovenska teza, da ima Slovenija teritorialni stik z odprtim morjem in da ima Slovenija tako pravico do razglasitve ekonomske cone. "Slovenija namreč zaradi svojega zemljepisnega položaja ne more razglasiti ekonomske cone, ker je teritorialno morje Slovenije zaprto s teritorialnima morjema Italije in Hrvaške." Ob tem Slovenija po besedah Šimonovića pravice Hrvaške do razglasitve EEZ ne more pravno pogojevati z ratifikacijo nikoli podpisanega sporazuma o meji med Hrvaško in Slovenijo.
Hrvaško širjenje jurisdikcije v Jadranu ne bi šlo na škodo tretjih držav, nasprotno, vse jadranske države bodo imele korist od tega, predvsem zaradi uvedbe ustreznega sistematičnega gospodarjenja z ribjimi viri, kot tudi zaradi učinkovite zaščite morskega okolja. Z razglasitvijo EEZ bi se oblikovale predpostavke za sklenitev sporazuma o ribištvu z evropsko skupnostjo in drugimi zainteresiranimi državami, je še navedeno v sporočilu hrvaškega ministrstva za zunanje zadeve.
Med razpravo namestnika hrvaškega zunanjega ministra je za besedo zaprosil tudi odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Zagrebu, ki je vprašal, zakaj Hrvaška "forsira" razglasitev EEZ, ko pa se EU zavzema za širitev zaščitnih ribolovnih in ekoloških con. Šimonović je odgovoril, da "Hrvaška resnično ničesar ne forsira niti vsiljuje, temveč namerava enostavno, s ščitenjem svojih interesov, pa tudi spodbujanjem skupnih interesov sredozemskih držav, v skladu z mednarodnim pravom širiti jurisdikcijo na Jadranu". Sicer, kot še piše v sporočilu, hrvaška vlada še ni sprejela končne odločitve o načinih širjenja svoje jurisdikcije v skladu s težnjami EU glede koriščenja in zaščite Sredozemskega morja.
"Nekdanja Jugoslavija in Italija sta že leta 1968 v Jadranu razdelili epikontinentalni pas (ta obsega morsko dno in podmorje), tako da bi se ekonomska cona v glavnem nanašala na koriščenje ribjih virov, znanstvene raziskave in zaščito morskega okolja. Hrvaška je še naprej pripravljena na resne pogovore o širjenju jurisdikcije z zainteresiranimi državami, še posebej s Slovenijo, pri čemer bo v celoti spoštovala pravice drugih držav," je še navedeno v sporočilu hrvaškega zunanjega ministrstva.
Vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Wunenburger pa je spor med Zagrebom in Ljubljano danes komentiral z besedami, da je "trenutno dogajanje resnično osupljivo". Wunenburger se je izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje, kako komentira izjave slovenske strani o tem, da bo premislila o nadaljnji podpori vstopanja Hrvaške v Evropsko unijo in ali lahko Slovenija dela težave Zagrebu na tej poti, in dejal je le, da sam ni v položaju, ko bi lahko dal na to vprašanje uradni odgovor.
"Hrvaška je še naprej odprta za dialog, ki pa ga bo, glede na zadnje slovenske poteze, očitno težko uresničiti", je ohladitev diplomatskih odnosov med Slovenijo in hrvaško komentiral zunanji minister Tonino Picula. Izjave slovenskega kolega Dimitrija Rupla je ocenil kot nesprejemljive. Hrvaška vlada uradno ni želela komentirati začasnega odhoda slovenskega veleposlanika iz Zagreba, dokler o tem iz Ljubljane ne dobi uradnega obvestila.
Tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić je sinoči izrazil obžalovanje zaradi odločitve Slovenije, da na posvetovanja v domovino pokliče veleposlanika na Hrvaškem Bekeša. Odzval pa se je tudi hrvaški zunanji minister Picula.
Hrvaški Večernji list danes poroča, da je Slovenija z odpoklicem veleposlanika iz Zagreba začela diplomatsko vojno proti Hrvaški. Navajajo tudi izjavo predsednika največje opozicijske stranke HDZ, Iva Sanaderja, ki je dejal, da ima Slovenija pravico do tovrstnih potez, vendar ima tudi Hrvaška pravico enostransko razglasiti izključni gospodarski pas v Jadranu. Čeprav bi deklarirano prijateljstvo, v katerega leta prisegajo predstavniki hrvaške in slovenske oblasti, prej lahko imenovali kontroverzno kot resnično, si nihče ni mislil, da bo Slovenija za Hrvaško postala večji problem, kot je Haag; komentira odnose med Hrvaško in Slovenijo današnji Večernji list.
Vjesnik: Nevarna poteza Ljubljane
Zadnje slovensko zaostrovanje odnosov s Hrvaško je očitno neposredna posledica neuspelega ponujanja protihrvaškega pakta Beogradu ter nezadovoljivih sporočil iz Bruslja. Ker je nemogoče realizirati pravno neutemeljene zahteve, poskuša Slovenija izhod iz slepe ulice načrtno najti v politiki izključnosti in povzročanju kaosa v odnosih s Hrvaško. V tem kontekstu je umik slovenskega veleposlanika na posvete v Ljubljano zaradi smešnega razloga nevarna poteza, ki pa, upajmo, ne napoveduje še slabšega ravnanja, piše današnji zagrebški Vjesniku.
Da bi bila ironija še večja, se je Rupel za to nenavadno potezo (umik slovenskega veleposlanika na posvete) odločil, čeprav je Picula samo ponovil tisto, kar sta že leta 1996 v slovenski Reviji za mednarodne odnose zapisala pravna strokovnjaka Iztok Simoniti in Marko Sotlar, predstavljajoč uradno stališče svoje države. Zapisala sta, povzema Vjesnik, da Slovenija nima teritorialnega stika z odprtim morjem, in tako ne izpolnjuje pogojev za razglasitev EEZ in epikontinentalnega pasu.
V Bruslju Ruplovih besed ne komentirajo
Na Evropski komisiji in sedežu zveze Nato v Bruslju danes niso želeli komentirati ponedeljkovih besed slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, da bo Slovenija v luči poslabšanja odnosov z Zagrebom zaradi njegove namere razglasiti izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju pretehtala smiselnost podpore vstopu Hrvaške v Evropsko unijo in zvezo Nato.
"Tega ne moremo komentirati," je dejal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za širitev Günterja Verheugna, Jean Christophe Filori. Na sedežu Severnoatlantskega zavzeništva pa so viri blizu generalnega sekretarja Georgea Robertsona prav tako dejali, da izjav ne morejo komentirati. "Dvostranskih odnosov med državama ne komentiramo. To ni skladno z našo prakso," so dejali omenjeni viri.
