"Kar zadeva dogovarjanje v Sloveniji, pa gre očitno za nesporazum - dogovarjal in pogovarjal sem se z vsemi, s katerimi se ponavadi pogovarjam o takih rečeh, to je s predsednikom vlade in predsednikom države, in strinjali smo se, kaj storiti. To govorim z vso odgovornostjo," je tudi povedal minister, ki se danes in v sredo mudi na obisku v Belgiji.
Glede same izjave - z njo deseterica podpira ameriško politiko do Iraka - pa je vodja diplomacije dejal, da sicer "ni natančno takšna, kot bi si jo v Sloveniji želeli". "To je bil premislek, ki je bil voden za prihodnost države. Mislim, da za Slovenijo ne bi bilo dobro, če bi se izključila iz dogovarjanj o temah, kot je prihodnje članstvo v Nato ali EU in sodelovanje med kandidatkami," je pristavil Rupel, ko je govoril o "tej nesrečni izjavi".
"Izjava je nesrečna v tem, da ne odraža natančno tistega, kar bi si Slovenija želela, a na ta način so vse kolektivne izjave nesrečne, saj z njimi ni mogoče doseči vsega," je minister pojasnil svoje besede. Ob tem je mnister sicer ocenil tudi, da je bila izjava "površno interpretirana". "V izjavi je zelo pomemben stavek, v katerem skupina poziva, da se Varnostni svet Združenih narodov čimprej odgovorno loti svojega dela in prevzame odgovornost za rešitev iraške krize. V njej pa ne piše, da se pridružujemo hujskačem in vojne željnim. Ostajamo v okviru prepričanja, da je pri rešitvi krize treba spoštovati kontekst ZN," je zatrdil minister.
Kot je znano, je zunanji minister k Vilniuški izjavi pristopil minuli teden, 5. februarja, neposredno po nastopu ameriškega državnega sekretarja Colina Powella pred VS ZN, medtem ko je Slovenija isti dan podprla tudi demaršo EU, ki zahteva mirno rešitev iraške krize. Vlada o izjavi ni razpravljala, v zadnjih dneh pa je bil minister deležen številnih očitkov zaradi pristopa k njej. Današnje Delo tako podporo izjavi označuje za Ruplovo solistično akcijo, o kateri je bil premier Anton Rop seznanjen šele dan potem, ko so ZDA Slovenijo že predstavljale kot državo, ki podpira napad na Irak brez soglasja VS ZN.
Rupel in Michael za skupno stališče do Iraka
Belgijski zunanji minister Louis Michel in Dimitrij Rupel sta se po pogovorih zavzela, da bi države članice Evropske unije in tudi kandidatke za članstvo prihodnji teden - na izrednem vrhu EU in srečanju s kandidatkami po njem - uspele oblikovati skupno stališče glede reševanja iraške krize. "Ključno bo sicer poročilo vodje mednarodnih inšpektorjev v Iraku Hansa Blixa v Varnostnem svetu Združenih narodov ta petek, po katerem bo odločitev lažje sprejeti," je poudaril Michel.
Ob tem pa belgijski minister ni želel komentirati slovenske podpore izjave vilniuške deseterice kandidatk za zvezo Nato. "O tem ne želim govoriti," je dejal Michel. "Vsak ima svoje razloge za ukrepanje," je pristavil zunanji minister Belgije, ene od treh držav, ki so v zvezi Nato na ameriško zahtevo po zavezniški zaščiti Turčije vložile veto in trdno vztrajajo na mirni rešitvi krize. "Poenotenje stališč bi olajšalo napetosti v mednarodnem življenju v zadnjih dneh, saj so razprtije v družini Nato in EU ter med njima slabe in kontraproduktivne," pa je menil slovenski zunanji minister.
